Severna Koreja ZDA zagrozila z jedrskim napadom, če bodo vztrajale pri 'menjavi' Kim Džong Una

Severna Koreja je ZDA odkrito zagrozila z jedrskim napadom. V primeru, če bodo Američani še naprej poskušali spodbuditi menjavo na čelu Severne Koreje, bo Pjongjang odgovoril s protinapadom z jedrskim orožjem "v srce ZDA", poročanje severnokorejske tiskovne agencije KCNA povzemajo tuje tiskovne agencije.

Direktor ameriške obveščevalne službe Cia Mike Pompeo je minuli teden nakazal možnost menjave na čelu Severne Koreje. Pompeo je med drugim takrat izjavil, da je najpomembneje, da ZDA odkrijejo možnost, da bi severnokorejsko vlado pod vodstvom Kim Džong Una ločili od jedrskega programa ter oboje "razbili".

Kot so sporočili iz severnokorejskega zunanjega ministrstva, pa je Pompeo s svojimi izjavami prestopil mejo. "Sedaj je jasno, da je ultimativni cilj vlade ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da doseže menjavo na čelu Severne Koreje", so sporočili.

Severna Koreja je od lani izvedla dva jedrska poskusa in več poskusnih izstrelitev raket, zaradi česar so se povečale napetosti na Korejskem polotoku. Navkljub vsem mednarodnim svarilom, je Severna Koreja 4. julija prvič poskusno izstrelila tudi medcelinsko raketo. Po oceni strokovnjakov je država sedaj korak bližje pri razvoju raket, ki bi lahko dosegle ozemlje ZDA.

Ameriški predsednik Trump je v začetku julija nato opozoril, da je obdobje potrpljenja s Pjongjangom končano in Kitajsko pozval, naj poveča pritisk na svojo zaveznico Severno Korejo.

Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil nove sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek po lokalnem času s 419 glasovi za in tremi proti potrdil predlog zakona o uvedbi novih sankcij proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji. Predlog zakona med drugim predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepoveduje odpravo sankcij proti Rusiji brez zelene luči kongresa.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabakov je v odzivu ocenil, da gre za "resen korak proti uničenju možnosti za normalizacijo odnosov med državama".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pa je dejal, da ker predlog zakona še ni sprejet in ne velja, Moskva ne želi podajati vsebinske ocene. Bo pa ruski predsednik Vladimir Putin v primeru sprejema zakona odločil o morebitnem odgovoru, je dodal. Potrditev predloga zakona v predstavniškem domu je ob tem označil kot zelo žalostno s stališča ameriško-ruskih odnosov, kot tudi s stališča mednarodnega prava in mednarodnih trgovinskih odnosov.

"Dogajanje v ameriškem kongresu je zelo očitno sovražen ukrep proti islamski republiki Iran," je dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči. Ocenil je še, da gre zgolj za "skupek prejšnjih ameriških sankcij, ki niso povezane z jedrskim programom".

Aragči, ki je bil glavni iranski pogajalec za leta 2015 sklenjeni jedrski sporazum med Iranom in šesterico velesil - ZDA, Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, je še menil, da nove sankcije lahko vplivajo na uspešno izvajanje jedrskega sporazuma ter zmanjšajo ugodnosti, ki jih ima Iran v skladu s tem sporazumom. "Zato niso skladne z več deli sporazuma, za katerega so se ZDA zavezale, da ga bodo izvajale z dobrimi nameni in v konstruktivnem ozračju," je dodal.

Kasneje se je oglasil še iranski predsednik Hasan Rohani, ki je ZDA zagrozil s povračilnimi ukrepi, če bodo uveljavile sankcije. "Naredili bomo vse, kar se nam bo zdelo potrebno, v skladu z interesi naše države, in bomo nadaljevali svojo pot ter se ne bomo ozirali na njihove sankcije in politiko," je poudaril na seji iranske vlade. Dodal je, da bo njegova država preživela sankcije, tako kot je prejšnje.

Predlog zakona o uvedbi novih sankcij proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji naj bi predvidoma s podobno veliko večino potrdil še ameriški senat.

Bela hiša nad predlogom ni navdušena, ker želi Trump izboljšati odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar zaradi velike večine, s katero je bil potrjen v predstavniškem domu in bo tudi v senatu, ne bo mogel uporabiti svoje pravice veta.

Vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer iz New Yorka je dejal, da predlog predstavniškega doma pošilja jasno sporočilo Beli hiši, da morajo ZDA kaznovati Kremelj zaradi vpletanja v lanskoletne ameriške predsedniške volitve.

Ameriški obveščevalci so ugotovili, da se je Rusija vpletla v volitve na strani Trumpa proti demokratki Hillary Clinton in to sedaj sprejemajo kongresniki obeh strank, čeprav Trump trdi, da gre za izmišljotino demokratov, ki ne znajo prenesti poraza.

Proti Iranu so sankcije uvedene zaradi nadaljevanja raketnega programa in zaradi podpore regionalnemu terorizmu. Kongresniki so potrdili tudi nove sankcije proti Severni Koreji zaradi njenega raketnega in jedrskega programa. Senat naj bi o predlogu glasoval še pred poletnimi počitnicami.

EU zaskrbljena zaradi načrtovanih sankcij ZDA proti Rusiji

Pomisleke glede predloga ameriškega zakona o uvedbi novih sankcij proti Rusiji je izrazila tudi Evropska komisija, saj bi vplivale tudi na evropska podjetja, ki sodelujejo pri ruskih energetskih projektih. V primeru, da ZDA ne bodo upoštevale pomislekov, je EU pripravljena hitro ukrepati, so sporočili iz Bruslja.

Po mnenju komisije je treba sankcije proti Rusiji dosledno izvajati, vendar so zaskrbljeni zaradi možnih negativnih političnih posledic predloga zakona.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ponovno poudaril, da morajo biti sankcije proti Rusiji usklajene med članicami skupine G7. V primeru neupoštevanja izraženih pomislekov pa se je EU pripravljena ustrezno odzvati v nekaj dneh.

"Najprej Amerika ne more pomeniti, da so evropski interesi na zadnjem mestu," je dejal Juncker.

Komisija bo še naprej pozorno spremljala dogajanje glede zakona ter po potrebi hitro ukrepala, je zagotovil, ni pa pojasnil, kakšni ukrepi bi lahko sledili. Predlog zakona mora sicer potrditi še senat, nato pa še podpisati predsednik ZDA Donald Trump.

Besedilo zakona o uvedbi sankcij proti Rusiji, ki ga je v torek potrdil predstavniški dom ameriškega kongresa, sicer upošteva mnoge pomisleke EU. Vendar predvideva uvedbo sankcij proti vsakemu podjetju, tudi evropskemu, ki podpira razvoj, vzdrževanje, modernizacijo ali popravilo cevovodov, po katerih Rusija izvaža energijo.

Komisija je ocenila, da bi izvajanje zakona lahko negativno vplivalo na infrastrukturo za prenos energijskih virov v Evropo, na primer vzdrževanje in posodabljanje cevovodov v Rusiji, ki so priključeni na ukrajinski plinski tranzitni sistem. Prav tako bi lahko imel posledice za projekte, ki so ključni za diverzifikacijo energetskih virov EU, kot je na primer baltski projekt utekočinjenega zemeljskega plina.