Haaški obtoženec Vojislav Šešelj zahteva od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije dva milijona evrov odškodnine zaradi kršitev osnovnih človekovih pravic. Zahtevek je vložil danes, v dokumentu pa je zapisal, da je haaško sodišče že s samo dolžino sodnega postopka in pripora kršilo njegove temeljne človekove pravice, ki mu jih zagotavljajo mednarodne konvencije. Zaradi "namernega zavlačevanja procesa" zahteva pol milijona evrov odškodnine.

400.000 evrov zahteva, ker naj bi mu sodišče kršilo pravico do financiranja obrambe, 300.000 evrov pa, ker so mu poskušali vsiliti odvetnika. Po 100.000 evrov odškodnine poleg tega terja, ker mu ni bil omogočen vpogled v pravne vire, na katere so se sklicevali haaški sodniki in tožilci, in ker mu sodišče ni dostavilo gradiva v srbščini ter na papirju.

200.000 evrov naj bi si Šešelj zaslužil, ker mu je bila več let kršena pravica do pravne pomoči, 300.000 evrov pa zato, ker so mu onemogočali stike s pravnimi svetovalci, družino, prijatelji in zdravniki. Nazadnje Šešelj 100.000 evrov odškodnine zahteva še zato, ker so mu v vmesnem času v Haagu sodili zaradi nespoštovanja sodišča, to pa v statutu sodišča ni opredeljeno in nima opore v mednarodnem običajnem pravu.

Vojislav Šešelj v sodni dvorani (Foto: Reuters)

Njegovo življenje v nevarnosti?

Že več let 57-letni Šešelj haaškemu sodišču očita, da z neustreznim zdravljenjem v priporu ogroža njegovo življenje. V začetku januarja so ga zaradi slabosti prepeljali v bolnišnico v Leidnu, kjer so mu nato vstavili srčni spodbujevalnik. Že leta 2010 so ga operirali zaradi tahikardije oziroma nepravilnega srčnega utripa.

Haaško sodišče je minuli teden odobrilo zahtevo obtoženca in dovolilo, da ga v priporu pregledajo srbski zdravniki. Ti so v soboto sporočili, da je Šešljevo zdravstveno stanje izredno resno, njegovo življenje pa v nevarnosti. Težave s srcem naj bi bile že tako hude, da jih ni več mogoče odpraviti, lahko pa se jih omeji, a le z zdravljenjem v posebej za to specializiranih ustanovah.

Sodišču se je prostovoljno predal

Vodja Srbske radikalne stranke je v Haagu obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov nad nesrbskim prebivalstvom na Hrvaškem, v Vojvodini in v BiH med letoma 1991 in 1993. V priporu je od februarja 2003, ko se je takoj po objavi obtožnice proti njemu prostovoljno predal.

Sojenje Šešlju se je – po enem neuspešnem poskusu in obtoženčevi gladovni stavki – začelo novembra 2007, končalo pa naj bi se s sklepnimi besedami obrambe in tožilstva predvidoma 5. marca letos. Šešelj se na sodišču po lastni izbiri zagovarja sam.

Doslej je bil zaradi nespoštovanja sodišča pravnomočno obsojen na 15 mesecev zapora ter nepravnomočno na leto in pol zapora. Poteka še tretji postopek po obtožnici za isto kaznivo dejanje.