Šešelj po zahtevi za vrnitev v Haag: Ne bodo me zlahka prijeli

Pritožbeni senat sodišča v Haagu je odredil, da se odločitev o izpustitvi Vojislava Šešlja, ki je obtožen vojnih zločinov, nemudoma prekliče, poroča Blic. Šešlja so sicer iz pripora v Scheveningnu začasno izpustili 12. novembra lani zaradi slabega zdravstvenega stanja.

Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo zanj zahteva 28 let zapora. Šešelj vztraja, da ni kriv.

Šešelj se je danes ostro odzval na poziv. "Ne bodo me zlahka prijeli!" Trdi, da bo morala država spoštovati časovi okvir izročitve, v tem času pa bo skušal izpodbijati zahtevo Haaga, saj da so v Haagu ogrožene njegove pravice. "Haaško sodišče sem premagal. Oni so me tam nezakonito zadrževali 12 let. Kršili so mojo pravico, da mi sodijo v razumnem roku, zato me zdaj to ne zanima več," je dejal srbskim medijem.

Tožilstvo je njegovo vrnitev zahtevalo že lanskega decembra, ko naj bi vodja srbskih radikalcev s svojim obnašanjem v Srbiji pokopal duha odločitve o začasni izpustitvi na prostost. Kot so dejali, je izrecno izjavil, da se ne bo vrnil na sodišče. "Jasno je pokazal, da njegovo zdravstveno stanje ni ovira za nesprejemljive javne izjave, ki so hujskaške in žaljive do skupnosti žrtev. Prav tako je dal izjave, ki postavljajo pod vprašaj oceno razpravnega senata o resnosti njegovega zdravstvenega stanja," je v zahtevi zapisalo tožilstvo.

Tako so o njegovi izpustitvi lanskega decembra poročali v oddaji 24UR:

V tedanji zahtevi tožilstva je navedena tudi Šešljeva "čestitka" srbskim četnikom za "osvoboditev Vukovarja", kot tudi njegova izjava, da se nikoli ne bo odrekel ideji o Veliki Srbiji. "Šešljevo obnašanje ruši vsakršno podlago v prepričanje razpravnega senata, da se bo Šešelj držal pogojev začasne izpustitve, ne da bi se k temu izrecno obvezal," je opozorilo tožilstvo.

Na Hrvaškem veseli

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je pozdravila odločitev prizivnega senata sodišča v Haagu, da se mora Šešelj nemudoma vrniti v pripor. Spomnila je, da je januarja sama pisala generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu ter ga pozvala, naj stori vse, da se Šešelj vrne v Haag in da mu čim prej izrečejo sodbo. "Vsem je jasno, da je on odgovoren za vojne zločine, da je vojni zločinec in da je njegovo mesto v Haagu," je še bila jasna predsednica.

Da je današnja odločitev v skladu s tem, kar je Hrvaška ves čas zahtevala, je v odzivu izpostavila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Odločitev je označila kot "v skladu s pravnim postopkom in mednarodnimi pravnimi standardi, glede na to da je Vojislav Šešelj po izpustitvi iz pripora zelo agresivno politično deloval".

Zadovoljni tudi v BiH

Z odločitvijo so zadovoljni tudi v BiH. Združenje žrtev in prič genocida ter Gibanje mater enklav Srebrenica in Žepa sta v skupnem sporočilu poudarila, da so z odločitvijo znova dokazali, da je glas žrtev prioriteta haaškega sodišča. Še posebej so se zahvalili predsedniku sodišča Theodorju Meronu in glavnemu tožilcu Sergeu Brammertzu, ker sta poslušala in sprejela njihove argumente in zahteve po vrnitvi Šešlja v zapor.

Beograd kritičen

V Beogradu so medtem kritizirali ravnanje haaških sodnikov, ki da z nasprotujočimi si odločitvami škodijo sebi in povzročajo težave Srbiji. Srbski premier je dejal, da se bo vlada z njo ukvarjala v prihodnjih dneh. Zgovorno je še dodal, "da če bi izrekel vse, kar v tem trenutku občutim, bi kdo mislil, da nisem sposoben skriti jeze in besa zaradi nemoralnih odločitev, ki so jih sprejeli nekateri".

Predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je izjavil, da sodišče očitno "nadaljuje s svojimi, milo rečeno, čudnimi in begajočimi odločitvami".

Še bolj oster je bil srbski minister za delo Aleksandar Vulin, ki meni, da je cilj današnje odločitve Haaga destabilizacija Srbije, rušenje vlade in zamenjava premierja. Odločitev prizivnega senata namreč prihaja neposredno po Vučićevem govoru, v katerem je ta bombardiranje Srbije s strani zveze Nato leta 1999 označil za agresijo, je spomnil.