Se bo uresničil scenarij Planeta opic?

Če je cankarjanski stavek "narod si bo pisal sodbo sam" mogoče postaviti v širše okvire, potem je v času, v katerem je znanost nemalokrat postavljena nad vse etične in moralne norme sveta, možje v belem pa v želji po potešitvi svoje radovednosti držijo v rokah škarje in platno usode celotnega planeta, treba ohraniti nekaj zdrave pameti. Medtem ko najnovejša hollywoodska uspešnica Vzpon Planeta opic ruši vsa tržna pričakovanja, se je oglasila skupina eminentnih britanskih znanstvenikov, ki si prizadeva preprečiti, da bi podobni zlovešči scenarij postal črna realnost.

Strokovnjaki z akademije medicinskih znanosti so spisali poročilo, v katerem zahtevajo uvedbo nujne omejitve poskusov na živalih, v katere bi vnašali "človeški material". Eden izmed piscev poročila, genetik dr. Robin Lovell-Badge, član britanskega Nacionalnega inštituta za medicinske raziskave, poudarja, da bi genetsko preoblikovanje živali, tako bližnje povezanih z nami, bilo dejansko zelo nevarno in nepredvidljivo. "Menili smo, da je pri določilih o poskusih na živalih dejansko možno sivo polje, v katerem bi bile možne zlorabe poseganja v človeški material. Lahko prihaja tako do navzkrižja zakonskih omejitev, etičnih mej, saj več kot je človeških celic in materialov, ki jih vnašamo v telo ter genski celični zapis živali, večja je verjetnost, da se bodo spremenile njene osnovne značilnosti," izpostavlja Lovell-Badge.

Znanstveniki si prizadevajo, da bi se poskuse na živalih prekategoriziralo v tri ločene skupine. Eksperimenti prve kategorije bi vsebovali nekontroverzno delo, za katere so sedanji predpisi povsem zadostni. V drugi skupini bi bilo pokrito omejeno število posegov, za katere bi bila predvidena dodatna kontrola, v tretji kategoriji pa bi bili poskusi, v katerih bi se lahko primatom podale človeške značilnosti. Slednje bi bilo strogo prepovedano.

Po filmski zgodbi Vzpona Planeta opic so znanstveniki med iskanjem zdravila za alzheimerjevo bolezen nehote vzredili vrsto opic, ki se lahko intelektualno kosa s človekom. Kot poudarja Lovell-Badge, je tak scenarij povsem možen in neizbežen. "To je prav tisto, kar želimo preprečiti. Znanost ne bi smela prestopiti te meje. Znanstveniki sicer še nimajo znanja, kako to storiti, vsekakor pa se to lahko pripeti povsem nehote in onkraj naših pričakovanj." Raziskave na velikih opicah so v Veliki Britaniji zakonsko prepovedane, vendar jih v nekaterih državah kljub temu še izvajajo. Med njimi so tudi ZDA, v Sloveniji pa poskusov na primatih ne izvajamo.

Pri nas za zdaj poskusi na miših in podganah

Kot je poudarila dr. Dragica Ornik z Veterinarske uprave (Vurs), je pri nas vedno manj poskusov na živalih. V letošnjem letu je bilo odobrenih 8000 zahtevkov za laboratorijske eksperimente na živalih, med katerimi je največ majhnih glodavcev in vinskih mušic. Kaj je pri posegih v genski zapis samih organizmov dovoljeno in kaj ne, določa Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, v katerem so predvideni tudi ukrepi za zmanjševanje in predvsem preprečevanje možnih škodljivih vplivov na okolje.

Med bolj zloveščimi poskusi so nedvomno genske manipulacije. Ruth Rupreht z Oddelka za biotehnologijo ministrstva za okolje in prostor je povedala, da pri nas potekajo danes genski poskusi na živalih v šestih zaprtih sistemih, poleg vinskih mušic pa so na secirnih mizah mali vretenčarji – miši in podgane. Ko se v laboratoriju odločijo za opravljanje genskih poskusov, morajo za odobritev zaprositi ministrstvo za okolje in prostor, končno odločbo oziroma soglasje pa izda Vurs. Tako poskusov na primatih v Sloveniji ne izvajamo, če bi za to neki laboratorij zaprosil, bi ministrstvo postopalo v skladu s pristojnostmi in predpisano zakonodajo, ki poskusov na, denimo, opicah dokončno ne prepoveduje. Sivih polj za morebitne manipulacije je sicer malo, a še vedno obstajajo.

Januarja 2013 bo pri nas v praksi zaživela tudi v Strasbourgu izglasovana Direktiva o poskusih na živalih, po kateri so natančno določeni nameni testiranj, jasno pa bodo zastavljene tudi nove meje, kaj dejansko so poskusi na živalih. Meja bo po novem postavljena že na sam vbod igle v telo. Ali se bo s tem dejansko zmanjšalo število poskusov, ki se kot sporna, a domnevno še vedno potrebna metoda preskušanja zdravil, ličil in podobnih izdelkov uporablja vse od 19. stoletja, in ali bomo zmožni stopiti na bolj humano pot brez nepotrebnega ogrožanja tako ljudi kot živali, bo pokazal čas.