Berlusconi in Sarkozy za strožji nadzor meja

Italijanski premier Silvio Berlusconi in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta na srečanju v Rimu podpisala skupno pismo, v katerem Evropsko komisijo pozivata k spremembam schengenskega sporazuma, ki bi omogočile odpravo veljavnosti določil v izrednih razmerah.

"Ne želiva zanikati ali odpraviti schengenskega sporazuma, vendar so v izjemnih okoliščinah spremembe potrebne," je po srečanju dejal Berlusconi. Pismo sledi že nekaj tednov trajajočemu sporu med državama zaradi več tisoč tunizijskih beguncev, ki jim je Italija podelila začasna dovoljenja za bivanje, francoske oblasti pa jih na meji prestrezajo in vračajo nazaj v Italijo.

Italija in Francija tako nameravata sodelovati pri pripravi sprememb schengenskega sporazuma, ki naj bi omogočile odpravo veljavnosti določil o prostem gibanju znotraj območja, okrepili pa naj bi tudi evropsko agencijo za nadzor meja Frontex. Sogovornika sta pozvala še k povečanju gospodarske pomoči severnoafriškim državam. Pismo naj bi bilo podlaga za razpravo na zasedanju Evropske komisije 4. maja, so poročale tuje tiskovne agencije.

Odnosi med državama so zaradi severnoafriške begunske krize že nekaj tednov močno napeti. Italija je namreč, ker evropske države niso bile pripravljene prevzeti del beguncev, začela beguncem iz Tunizije izdajati začasna dovoljenja za prebivanje v državi. To pa jim po pravilih schengena omogoča prosto gibanje znotraj celotnega območja.

Ker je Tunizija zgodovinsko povezana s Francijo, se je večina tunizijskih beguncev odpravila v Francijo, kjer imajo mnogi tudi sorodnike. V Parizu so italijanskim oblastem zato očitali, da namerno kršijo schengenska pravila, da bi se znebili beguncev.

Francija je zato znova uvedla nadzor na meji z Italijo, za vstop severnoafričanov na svoje ozemlje pa kot enega od pogojev postavila dovolj sredstev za preživljanje, in sicer 62 evrov na dan za tiste brez prebivališča. Ker begunci ne uspejo dokazati, da ta pogoj izpolnjujejo, jih francoske oblasti vračajo nazaj v Italijo.

Berlusconi in Sarkozy sta govorila tudi o razmerah v Siriji.

Srečanje je zaznamovala še odločitev italijanske vlade, da se bo vključila v vojaško posredovanje v Libiji, ki ga je doslej zavračala. Razlog za to gre iskati v tesnih političnih in gospodarskih odnosih med državama, poleg tega pa je sodelovanju Italije v akcijah Nata v Libiji močno nasprotovala koalicijska stranka Severna liga.

Berlusconi je poudaril, da se Italija temu ne more več izogibati, da pa bodo sodelovali le pri napadih na vojaške cilje. Možnost okrepitve Natovih akcij v Libiji s kopensko vojsko je francoski predsednik zavrnil, saj tega resolucija ZN ne predvideva.

Napeto tudi v poslovni sferi

Odnosi med državama so v zadnjem obdobju napeti tudi v poslovni sferi. Francoska podjetja so v preteklih nekaj mesecih prevzela ali povečala lastništvo v nekaterih svetovno znanih italijanskih podjetjih. Prav danes, le nekaj ur pred začetkom vladnega vrha, pa je francoski Lactalis objavil prevzemno ponudbo za Parmalat, ki ga skuša italijanska vlada zaščiti s posebnim zakonom.

Berlusconi je na novinarski konferenci po koncu pogovorov s Sarkozyjem diplomatsko dejal, da imata Rim in Pariz skupno željo oblikovati italijansko-francoske skupine, ki bodo dovolj močne za boj s konkurenčnimi družbami. Sarkozy pa je na novinarsko vprašanje, ali je Lactalisov prevzem Parmalata sovražen, odvrnil, da gre za zasebni gospodarski družbi in da z Berlusconijem verjameta v tržno gospodarstvo.

Ali to pomeni, da Rim prevzemu ne bo več nasprotoval, je za zdaj le ugibanje. Je pa zagotovo nekoliko bliže uspehu guverner italijanske centralne banke Mario Draghi. Sarkozy je namreč pripravljen podpreti njegovo kandidaturo za predsednika Evropske centralne banke, na čelu katere je zdaj Francoz Jean-Claude Trichet.