Tujina

Schengen: Komisija proti lažji vzpostavitvi nadzora na mejah

Bruselj, 08. 06. 2012 08.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Glede na dogovor notranjih ministrov EU bi lahko članice schengenskega prostora po novem uvedle nadzor na mejah tudi za pol leta z možnostjo enostranskega podaljšanja tega ukrepa, to pa je razjezilo evropsko komisijo in evropski parlament.

Slovenija je v območju schengna od leta 2007.
Slovenija je v območju schengna od leta 2007. FOTO: Reuters

Notranji ministri članic Evropske unije so včeraj soglasno potrdili kompromis, ki razširja nabor razlogov za enostransko uvedbo nadzora na mejah v schengenskem prostoru. Tako bi lahko države podpisnice schengenskega sporazuma nadzor na mejah uvedle tudi zaradi bojazni ilegalnega priseljevanja. Hkrati se podaljšuje obdobje nadzora na mejah, ki lahko v izjemnih okoliščinah, ko obstaja grožnja javnemu redu ali notranji varnosti traja celo do šest mesecev z možnostjo podaljšanja za nadaljnjega pol leta.

Že po sedanjih pravilih se lahko članica schengna enostransko odloči za začasno uvedbo nadzora na notranjih mejah za 30 dni. To je na primer storila Poljska pred evropskim nogometnim prvenstvom. Glede na sporazum, mora država ostale članice in Evropsko komisijo o ukrepu obvestiti najmanj štiri tedne vnaprej, le v primeru teroristične grožnje je lahko ukrep veljaven takoj, vendar pa je omejen na deset dni z možnostjo podaljšanja za obdobja po 20 dni.

V primeru resnih pomanjkljivosti pri nadzoru na zunanji meji, na primer na zelo problematični grško-turški meji, bi bilo nadzor na notranji meji mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do največ dveh let. Ta ukrep bi bil skrajna možnost, odločitev ne bi mogla biti enostranska, temveč bi jo morale sprejeti članice Unije s kvalificirano večino na predlog komisije.

Ustreznost obstoječih pravil v schengenskem prostoru je postavila pod vprašaj arabska pomlad, ki je z navalom priseljencev s severa Afrike med drugim sprožila diplomatski spor med Italijo in Francijo glede vprašanja zapiranja meje. Zato je komisija predlagala, naj se po novem vsaka ponovna vzpostavitev nadzora na mejah v schengnu, ki bi trajala dlje kot pet dni, ne sprejema več enostransko, temveč na evropski ravni, s kvalificirano večino članic Unije in z njeno privolitvijo. To za članice ni bilo sprejemljivo.

Meja s Hrvaško
Meja s Hrvaško FOTO: Reuters

Novi francoski notranji minister Manuel Valls, ki se je prvič od imenovanja na položaj udeležil zasedanja notranjih ministrov EU, je podprl osnutek, ker omogoča "odziv na nevarne razmere, ki lahko nastanejo". Pri tem je kot primer omenil begunce, ki zaradi spopadov upornikov in vojske zapuščajo Sirijo.

Evropska agencija za zunanje meje Frontex je v svojem poročilu zapisala, da se je lani število ilegalnih prehodov zunanjih mej schengna povečalo za kar 35 odstotkov. Samo prek Sredozemskega morja so namreč našteli 145.000 nelegalnih prehodov, leto prej pa 104.000. Povečanje naj bi bila posledica vstaj v arabskih državah, na grško-turško meji pa naj bi lani zabeležili 55.000 poskusov ilegalnih prehodov.

Prav zaradi povečevanja nelegalnih prehodov sta aprila Nemčija in Francija ostale članice opozorili, da so nujne drastične spremembe. To je bilo še pred francoskimi predsedniškimi volitvami, na katerih je Nicolasa Sarkozyja porazil socialist Francois Hollande. Bruselj je ob tem upal, da bo Francija, ki je pod Sarkozyjem grozila celo z izstopom iz schengna, zamenjala svoj pogled na problem, a se to ni zgodilo. Še ta mesec bodo namreč Francozi volili nov parlament, socialisti pa se za poslanska mesta borijo tudi z vse bolj priljubljenimi desničarji.

Martin Schulz
Martin Schulz FOTO: Reuters

Oster odziv iz Bruslja

Dogovor notranjih ministrov, ki naj bi bil podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom, je razburil Evropski parlament. Predsednik parlamenta Martin Schulz je v odzivu izrazil razočaranje nad odnosom vlad do schengna. "Prosto gibanje na območju brez notranjih mej je steber Evropske unije," je dejal. Evropski liberalci pa so celo dejali, da so članice Unije napovedale vojno Evropskemu parlamentu. Evropske poslance naj bi predvsem motilo to, da ima v schengenskem evalvacijskem mehanizmu zgolj posvetovalno vlogo.

Z veliko mero jeze se je odzvala tudi Evropska komisija. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je izrazila razočaranje, hkrati pa pojasnila, da schengen nikoli ni bil namenjen brzdanju preseljevanja, temveč bolj svobodnemu gibanju.

Schengenski sporazum ima 26 podpisnic, od tega 22 članic EU in štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Izmed članic EU pa schengna niso podpisali Velika Britanija, Irska, Romunija, Bolgarija in Ciper.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dannyer
08. 06. 2012 12.51
+2
sem za okrnitvijo šengena
DeadBull
08. 06. 2012 09.14
+3
Komisije ni nihče izvolil, to se pravi nikogar ne zastopajo, ergo nimajo pravic dvigovat glasu....