Sarkozy – žrtev dolžniške krize v Evropi

Poraženec nedeljskih predsedniških volitev v Franciji Nicolas Sarkozy je žrtev dolžniške krize v Evropi. Pred njim pa so zaradi krize že padli premierji in vlade na Irskem, Portugalskem, Slovaškem, Grčiji, Italiji, Španiji in Nizozemskem.

Kdo je bil prvi?

Prva žrtev krize je bil irski premier Brian Cowen. Njegova stranka Fianna Fail, ki je na irskem političnem prizorišču kraljevala kar 80 let, je izgubila na parlamentarnih volitvah februarja 2011. Cowena je na mestu premierja nasledil Enda Kenny, vodja konservativne stranke Fine Gael.

Kenny sedaj vodi koalicijsko vlado, nekaj mesecev po njegovi izvolitvi pa so Irski ponudili boljše pogoje za odplačevanja paketa pomoči iz leta 2010. Slednji je za mnoge Irce predstavljal hud udarec njihovemu nacionalnemu ponosu.

Po Ircu Portugalec

Nekdanji portugalski premier Jose Socrates je odstopil marca 2011, potem ko je parlament zavrnil že četrti paket varčevalnih ukrepov v manj kot letu dni. Na junijskih volitvah so nato zmagali konservativci, novi premier Pedro Passos Coelho pa je takrat sporočil, da bo država pri soočanju z varčevanjem potrebovala "mnogo poguma".

Sledila Slovakinja

Slovaški parlament je oktobra 2011 zavrnil krepitev mehanizma za stabilnost evra (EFSF), s čimer je ta država postala edina članica evroobmočja, ki je zavrnila povečanje tega sklada s 440 milijard evrov na skoraj 780 milijard evrov. S to odločitvijo je padla tudi slovaška vlada, saj je premierka Iveta Radičova na sprejetje tega sklepa vezala zaupnico vladi.

Slovaška je krepitev nato potrdila, na drugem glasovanju je podporo izkazala tudi opozicija. 15. marca 2012 je na volitvah zmagala levousmerjena stranka Smer, premier pa je postal njen predsednik Robert Fico.

Odstopil tudi Berlusconi

Potem ko je izgubil večino v parlamentu, je 12. novembra 2011 odstopil nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi. 75-letni medijski mogotec je oblast predal nekdanjemu evropskemu komisarju Mariu Montiju. Njegova vlada se je zavezala, da bodo uvedli stroge protikrizne varčevalne ukrepe, ki jih podpirajo tudi največje stranke v državi.

Zamenjave v Grčiji

V Grčiji je socialistični premier George Papandreu s položaja odstopil 11. novembra 2011, na čelu tehnokratske vlade pa ga je nasledil Lukas Papademos, nekdanji namestnik guvernerja Evropske centralne banke in nekdanji guverner Grške centralne banke. Papandreu se je soočal z velikim nasprotovanjem varčevalnim ukrepom v zameno za nova mednarodna posojila, ki bi Grčijo rešila pred bankrotom.

Grški volivci so na nedeljskih volitvah kaznovali dve največji stranki, ki sta podprli Papademosovo vlado in s tem ostre varčevalne ukrepe v zameno za mednarodno pomoč. Socialisti in konservativci so tako prejeli veliko manj glasov kot na prejšnjih volitvah, odgovor na vprašanje, kako bo sestavljena nova vlada, pa je nejasen.

Španski volivci kaznovali tudi svojega premirja

Španski premier iz vrst socialistov Jose Luis Rodriguez Zapatero se je soočal z vedno večjim nezadovoljstvom zaradi uvedbe številnih varčevalnih ukrepov. Posledično je Zapatero že novembra lani sklical parlamentarne volitve, ki bi sicer morale potekati marca letos. Na volitvah je nato zmagal Mariano Rajoy iz vrst konservativcev.

Tudi nizozemski premier se je moral posloviti

Nizozemski premier Mark Rutte je s položaja odstopil 23. aprila letos, potem ko mu ni uspelo pridobiti podpore skrajne desnice za sprejetje ukrepov za zmanjšanje javnega dolga na tri odstotke. Prihodnje volitve so predvidene za 12. september.