Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je pred preiskovalno komisijo sabora pričal o privatizaciji hrvaške naftne družbe Ina. Preverjajo domnevne nepravilnosti pri prenosu upravljavskih pravic Ine na strateškega partnerja, madžarski Mol, ki pa jih je zanikal.
Sanader je zaslišanje začel z besedami, da je vesel, ker lahko odgovarja na vprašanja. Spomnil je, da je ob koncu mandata Ivice Račana leta 2003 Mol v Ino vstopil kot strateški partner, potem ko je postal lastnik 25 odstotkov plus ene delnice. Dejansko pa so pogodbo o lastništvu sklenili v mandatu Sanaderjeve vlade.
O poslovanju velike hrvaške naftne družbe so na vladi razpravljali vsake tri mesece, o čemer niso poslali poročila v sabor. Ob finančni krizi so se odločili, da je neplačilo trošarin bolje kot morebitni propad Ine. ''Med krizo dolga nismo želeli izterjati, da ne bi ogrozili delovnih mest in poslovanja.'' Spomnil je, da so z državnim denarjem sanirali tudi druga podjetja. Omenil je ladjedelnice in tekstilne tovarne. Po njegovih besedah je logično, da so tudi pri Ini počakali na boljše čase podjetje.
Kot premier je vedel, da je Ina konec leta 2008 zapadla v težave. Takrat je bila pred stečajem, je dejal. ''Menim, da je bil vzrok v gospodarski krizi. V Ini so verjetno imeli velike zaloge nafte, ki so jo kupili po visokih cenah. Ko je cena nafte drastično padla, je verjetno prišlo do nepravilnosti v poslovnih knjigah.'' Nadzornike Ine je vlada zamenjala ''zaradi politične odločitve, ki so jo podpirale vse strani. Po zamenjavi Ininih nadzornikov ministri in državni sekretarji niso smeli več sedeti v dveh nadzornih svetih naenkrat.'' Znova je spomnil, da je v času njegove vlade prišlo tudi do številnih drugih zamenjav.
''Nočem kritizirati nekdanje vlade, ampak Ina je bila močna. Lahko bi kupila vse, pa je bila prodana. Ne vem sicer, koliko je ob tem zaslužila država,'' je dejal. Poudaril je, da so morali med njegovim mandatom plačati 5,5 milijona kun svetovalcu za privatizacijo, ki jih Račanova vlada ni. Po njegovih trditvah so sicer o prodaji Ine vedeli vsi ministri, tudi takratna podpredsednica vlade in sedanja premierka Jadranka Kosor.
Sanader je med drugim tudi zanikal, da je bila afera Ina razlog za njegov odstop s položaja premierja. Pojasnil je, da se ni bil pripravljen pogajati o predaji hrvaškega ozemlja Sloveniji v zameno za vstop v Evropsko unijo, potem ko je Ljubljana blokirala hrvaška pogajanja zaradi odprtega vprašanja meje. "Hrvaška je bila v blokadi v pogajanjih z EU s strani Slovenije. Od nas so zahtevali, da za slovenski glas znotraj 27 članic EU prepustimo del ozemlja. Nisem bil pripravljen trgovati s hrvaškim ozemljem, zato sem odšel," je izjavil.
Teh navedb danes niso želeli komentirati ne v kabinetu slovenskega premiera Boruta Pahorja ne v zunanjem ministrstvu.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.