Bojkotirajmo forum !

Vidim da pridno delate in brište na vseh straneh.

pz!!!

hup
25.02.2009, 22:31

nisam čitao ostale copy paste postove, ali mi je i ovaj dovoljan da vidim kakve gluposti pišeš
po tome ste nikakav narod
ako si ti takozvani slovenci iz međimurja preko noći odlučili postati Hrvati,otiđi onda u štrigovu i propagiraj da se tamošnji stanovnici vrate u narod svojih djedova
mislim da bi ti visio na prvoj banderi :)
srce Hrvatskog kraljevstva nije bilo u Lici, nego u dalmaciji u kojoj su svi Hrvatski kraljevski gradovi
daj malo još o Štrigovi
hahaha

Hrvaška leta 1946 okupira in priključi več slovenskih vasi v Medmurju - Primer Štrigova

Po končani razmejitvi med Kraljevino SHS in Madžarsko, je v Kraljevini SHS dne 26.4. 1922, stopil v veljavo Zakon o obči upravi. Okrnjeno Slovenijo znotraj Kraljevine SHS, so s tem zakonom in Uredbo o razdelitvi države na »oblasti in na sreze«, razdelili na dve »oblasti«, Mariborsko in Ljubljansko.

Zemljevid je iz »Hrvatskega povijesnega atlasa izdanega leta 2003. Modre barve je »Mariborska oblast«, južno od nje pa je »Zagrebška oblast«.

Opozoriti je treba, na zelo slabo poznano dejstvo, da je s tem zakonom CELOTNO MEDMURJE s središčem Čakovcem (mesto se imenuje Čakovec in ne Čakovac!) sodilo v Mariborsko oblast! Tako je ostalo vse do šestojanuarske diktature leta 1929. Tedaj je kralj Aleksander Karadžordžević uvedel diktaturo, s katero je ukinil vidovdansko ustavo, parlament, vse politične stranke in uvedel vojaško vlado, kateri je načeloval srbski general Živković.
pz!!

Ti preprosto niso bili sposobni videti čez svoje »kranjske meje« in dojeti, da so nekatera slovenska narečja zlasti v področju nekdanje Panonije sicer drugačna od kranjskih, a hkrati vendarle slovenska! To dejstvo pa so s pridom izkoristili hrvaški jezikoslovci, ki so v nasprotju z našimi preprosto vključili slovensko kajkavsko in medmursko narečje v hrvaški jezik. Preko jezika oziroma tudi z njegovo pomočjo pa je današnja Hrvaška bistveno večja od Slovenije, kar je glede na začetno hrvaško državo – Lika in Krbava, povsem očiten absurd. Pri tem pa so postopki slovenskih politikov in jezikoslovcev, pa tudi nekaterih kulturnikov že stoletja popolnoma zgrešeni. Poglejmo primer Štrigove in okoliških vasi v Medmurju leta 1945. Takratni OZNOvec Zdenko Zavadlav v svoji knjigi Matjaževa vojska na slovenskem med drugim piše naslednje: »Cirkus je bil tudi v Štrigovi. Ti kraji naseljeni večinoma s Slovenci, so v preteklosti stalno spreminjali svojo pripadnost, tako v Avstroogrski, v Dravski banovini in v NDH pod okupacijo. Enkrat so bili na slovenski, drugič na hrvaški strani. Po medvojni OF pripadnosti so bili na slovenski strani in so tako hoteli tudi ostati. Organizirali so svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Račun brez krčmarja, tudi dveh krčmarjev! Le-ta sta bila Kardelj in Bakarić! Štrigova z okoliškimi vasmi je hrvaška, saj v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna! Izgleda da za Slovence, za Hrvate pa je. Naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov. Naj živi«bratstvo in edinstvo«! Naj živi internacionalistična KPJ!« Verjetno je kakršenkoli komentar k temu pisanju odveč. Podobno se je odločalo tudi o meji na morju in posledice takšnega ravnanja so vidne še danes, ko se prepiramo za Piranski zaliv in zaselke na levem bregu Dragonje, medtem ko bi meja morala biti vsaj na reki Mirni!

nisam čitao ostale copy paste postove, ali mi je i ovaj dovoljan da vidim kakve gluposti pišeš
po tome ste nikakav narod
ako si ti takozvani slovenci iz međimurja preko noći odlučili postati Hrvati,otiđi onda u štrigovu i propagiraj da se tamošnji stanovnici vrate u narod svojih djedova
mislim da bi ti visio na prvoj banderi :)
srce Hrvatskog kraljevstva nije bilo u Lici, nego u dalmaciji u kojoj su svi Hrvatski kraljevski gradovi
daj malo još o Štrigovi
hahaha

V vsakem primeru grem na referendum pa ne zato, ker nočem da je Hrvaška v NATU, ampak zato, ker s tistim ki si lasti ozemlja kjer še ni določena meja ne moremo biti skupaj v vojaški zvezi, saj smo na nek način v vojnem stanju, ko pa bo problem rešen in meja določena, so zaradi mene lahko v Natu mi pa bi morali izstopiti, kajti tudi če bi nas kdo napadel ko ne bi bili v Natu bi ta prej ali slej moral posredovati, saj živimo na takšnem ozemlju ki je velikega strateškega pomena, sedaj pa ko smo v Natu in če bo kdo kaj zakuhal bomo tudi mi tarča, dejansko če izstopimo bomo bolj varni, pa še manj stroškov bomo imeli, temu se reče diplomacija in vojaška taktika hehe, predolgo smo se mi Slovenci borili za druge, sami pa od tega nismo imeli nič, kvečjemu so z nami in ozemljem na katerem živimo vedno trgovali.

Torej vsi na referendum.

pz!!!

hup
25.02.2009, 01:02

Še malo zgodovine

Ti preprosto niso bili sposobni videti čez svoje »kranjske meje« in dojeti, da so nekatera slovenska narečja zlasti v področju nekdanje Panonije sicer drugačna od kranjskih, a hkrati vendarle slovenska! To dejstvo pa so s pridom izkoristili hrvaški jezikoslovci, ki so v nasprotju z našimi preprosto vključili slovensko kajkavsko in medmursko narečje v hrvaški jezik. Preko jezika oziroma tudi z njegovo pomočjo pa je današnja Hrvaška bistveno večja od Slovenije, kar je glede na začetno hrvaško državo – Lika in Krbava, povsem očiten absurd. Pri tem pa so postopki slovenskih politikov in jezikoslovcev, pa tudi nekaterih kulturnikov že stoletja popolnoma zgrešeni. Poglejmo primer Štrigove in okoliških vasi v Medmurju leta 1945. Takratni OZNOvec Zdenko Zavadlav v svoji knjigi Matjaževa vojska na slovenskem med drugim piše naslednje: »Cirkus je bil tudi v Štrigovi. Ti kraji naseljeni večinoma s Slovenci, so v preteklosti stalno spreminjali svojo pripadnost, tako v Avstroogrski, v Dravski banovini in v NDH pod okupacijo. Enkrat so bili na slovenski, drugič na hrvaški strani. Po medvojni OF pripadnosti so bili na slovenski strani in so tako hoteli tudi ostati. Organizirali so svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Račun brez krčmarja, tudi dveh krčmarjev! Le-ta sta bila Kardelj in Bakarić! Štrigova z okoliškimi vasmi je hrvaška, saj v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna! Izgleda da za Slovence, za Hrvate pa je. Naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov. Naj živi«bratstvo in edinstvo«! Naj živi internacionalistična KPJ!« Verjetno je kakršenkoli komentar k temu pisanju odveč. Podobno se je odločalo tudi o meji na morju in posledice takšnega ravnanja so vidne še danes, ko se prepiramo za Piranski zaliv in zaselke na levem bregu Dragonje, medtem ko bi meja morala biti vsaj na reki Mirni!

Tako za enkrat dovolj.

pz!!!

hup
25.02.2009, 01:02

Še malo zgodovine

Kot da bi avtor teh besed (Vladimir Horvat) v letu 1989 ne vedel, da je Trubar že sto let prej pisal o slovenskem in ne kranjskem jeziku! Očitno ponarejanje pa se nadaljuje tako, da Horvat razlaga, kako je slovar namenjen »mladenčem horvatskoga (hrvaškega štokavskega) in slovenskoga (hrvaškega kajkavskega) naroda«. Ponovno torej povsem preprosta razlaga, da slovenski pravzaprav pomeni hrvaški jezik. Pa ne gre le za primer Habdeliča, temveč lahko tu naštejemo še celo vrsto drugih piscev kot so Peter Petretič, Pergošič, Vramec in Ahac Stržinar.
Očitno je torej, da Hrvati dejstva zlahka poenostavijo in potem predstavijo po svoje. Poglejmo še en primer hrvaškega jezika v 16. stoletju. Gre za t.i. »turški glas » iz vojne krajine. Pismo je pisano v glagolici in v »hrvaškem jeziku«. Glasi pa se tako:« To sem otil dati na znanje, da i vi od grada do grada (mišljen je dejansko grad in ne mesto, po.p.) po vsem Vinodolu do Tersata in na Riku i dalje na Pivku, na Kras i tja do Ljubljane te iste oznanite, da se vsaki zna držati pripravan i od toga čuvat se, da se ka škoda ne primeri, ino Bog z vami.« Pa primerjajmo sedaj s tem jezik oz. takratno narečje t.i. Vogerskih Slovencev (Prekmurcev). »Potomtoga da je od Boga tak skončano, naj mi Slovenje nemajouči svojega lastivnoga Naroda Poglavnika pod Vogerskim Ravnanjom na poudnešnjoj Orsačkoj (orszag pomeni kraljestvo, provinco ali regijo, op.p.) meji mirovno, pokorno i delavno bi prebivali:dužni smo našo Kralevčino braniti, nje dokončanja spunjavati, ino kakti verne kotrige, za svoje glave srečo i poštenje se skrbeti.« Mislim da se bomo vsi strinjali, da je takratno »narečje vogerskih Slovencov« manj podobno današnjemu slovenskemu jeziku, kot pa takratni »hrvaški jezik v turškem glasu«. A vendarle se danes prekmurska narečja uvrščajo v slovenski jezik, medmursko, kajkavsko in nekatera druga «hrvaška« narečja pa ne. In to dejansko ni krivda samih Hrvatov, temveč prav Slovencev ali bolje rečeno slovenskih jezikoslovcev doma iz dežele Kranjske.

Se nadaljuje!!!

hup
25.02.2009, 01:02

Še malo zgodovine.

Tako Kačić kot Reljković tudi pišeta v ikavskem dialektu, kjer se črki e in i pogosto menjavata in res ni težko na ta način zamenjati Slovence in Slovince. Kar se same Slavonije tiče, pa govori v prid tezi, da se je nekoč v bistvu imenovala Slovenija dvoje dejstev. Prvo dejstvo je to, da je v zgodovinskih virih Slavonija imenovana še v 16. stoletju Windischland. Vsi vemo, da so Windischi Slovenci, oziroma da Windischland dejansko pomeni dežela Slovencev. Drugo dejstvo je, da je koren v primeru Slovenije sloven in slovo ali črka oz. beseda sloviti (govoriti po naše), v primeru Slavonije pa slaven in slava. Če vemo, da smo Slovenci skoraj dosledno uporabljali zase in nam sorodna ljudstva ime Sloven in Sloven(c), praktično do sredine 19. stoletja, od takrat pa vse pogosteje besedo Slovan ali Slaven oz. Slava in Slavjan, pod vplivom panslovanske ideje, postane razlaga še bolj logična. Posebej bi bilo potrebno na novo preučiti poglavje Ilirizma v 19. stoletju in sicer v luči novih dejstev o Venetih, Ilirih in prihodu Slovanov v 6. in 7. stoletju na področje osrednjega in južnega Balkana ter v Panonsko nižino. Prav tako pa je potrebno na novo obdelati celotno slovensko zgodovino na ozemlju Panonije (vključno s Slavonijo) in Dalmacije. Navedbe, da je iz slovinske (beri slovenske) države izstopila Lika in Krbava, plemenita Hrvaška država, so že same zase zadosten razlog za podrobnejšo preučitev slovenske in hrvaške zgodovine. Še bolj pa to pride do izraza, ko pogledamo razlage hrvaških piscev pri teh in podobnih navedbah. Na primer kajkavskega pisca Jurija Habdelicha Hrvati po hitrem postopku spremenijo v Jurija Habdelića. Še bolj zanimivo je kako tolmačijo njegov »Dictionar ili Reči Slovenske zvečega vkup zebrane v red postavljene i Diachkemi (latinskemu op.p.) zlahkotene trudom Jurja Habdelicha, mašnika tovaruštva Jezusovoga, na pomoč napredka v Diachkom (latinskem) nauku Školneh mladenčeu Horvatskoga i Slovenskoga naroda«. Rečnik ali slovar, v katerem najdemo praktično same slovenske besede, ki so še danes večinoma v uporabi v prleškem, haloškem in prekmurskem narečju, je bil natisnjen v Nemškom Gradcu leta 1651. Ker se jim seveda Habdeličeve navedbe samim zdijo nekoliko »čudne«, v letu 1989 tolmačijo njegove besede tako, da »reči slovenske« pomeni hrvatske kajkavske, saj da se je takrat slovenski jezik imenoval kranjski.

Se nadaljje!!!

hup
25.02.2009, 01:02

Še malo zgodovine.

Za Slovane uporablja izraz Slovinjani, Slovinci so Slovinci, medtem ko je izraz slovinski nedorečen, saj ga včasih uporablja za Slovince, drugič pa tudi za Slovane. Rvate oz. Hrvate popolnoma loči, kot samostojno ljudstvo in jih omenja šele v letu 639, medtem ko o Slovincih govori že 2000 let prej. Prav tako posebej pove, da so Rvati tega leta izgnali stare Slovince in se sami naselili na njihovem ozemlju. Kdo so torej ti Slovinci, ki so živeli v Slavoniji oz. Panoniji in Dalmaciji, pa so jih drugi Slovinjani oz. Slovani, posebej pa še Rvati, od tam pregnali v 7. stoletju?! Oba pisca sta se zavedala da sta Hrvata, čeprav sta oba očitno imela tudi pozitiven oz. naklonjen odnos do Ilirizma. Zakaj torej uporabljata različna imena za pripadnike nekega naroda, če bi dejansko šlo za en in isti narod. V slovarju namreč Josip Vončina tolmači izraze precej čudno - Slovinkinja je po njegovem Slovinka; Hrvatica. Slovinski bi naj bil slovinski; slavonski; hrvaški, Slovinjanin pa Slovinac; Hrvat. Izraza Slovinci, ki je eden izmed najpogosteje zapisanih pa sploh ne prevede, vendar si ga najbrž tolmači kot Hrvati. Toda kako bi izgledal stavek 'Pridejo Hrvati z Babine gore in izženejo stare Hrvate ter naselijo hrvaško zemljo?' Še bolj čudno se sliši prevod 'pesmi od Radoslava', v kateri govori o slovinskem kralju Radoslavu ter njegovem sinu Cijaslavu. Pravi namreč, da je takrat iz slovinske države izstopila 'Lika in Krbava, plemenita hrvaška država'. Oče, kralj Radoslav svetuje svojemu sinu Cijaslavu: 'Cijaslav, dragi otrok moj, vzemi sinko polovico (slovinske vojske, op. p.) vojske in na njenem čelu pojdi na Hrvate.' Cijaslav je nato razbil vojsko hrvaškega bana Selimira. Poznejši hrvaški pisci in tolmači obeh del, tako Miošić Kačića, kot tudi Reljkovića, preprosto namerno spregledajo ta dejstva in iz Slovincev naredijo Hrvate. Toda dokazi o tem kdo so Slovinci, obstajajo še dandanes. Vzhodni Slovenci (Slovaki), pa tudi Čehi še vedno imenujejo nas Slovence prav Slovinci! Torej so tisti 'stari Slovinci', ki so jih v Slavoniji in Dalmaciji pregnali ter asimilirali drugi Slovani in pa Hrvati dejansko naši predniki Slovenci! Seveda tega nihče, razen Davorina Martina Žunkoviča, sploh nikoli ni obravnaval, ker ni bilo v skladu, niti s teorijo o prihodu Slovanov v 6. stoletju, niti s panslovansko oz. južnoslovansko teorijo o troedinem narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi so nam kazali edinega narodnega sovražnika le na severu (Nemci) in zahodu (Italijani), kar vsekakor drži, hkrati pa pozabili na vzhod (Madžari) ter zlasti na jug (Hrvati, Srbi in Turki ali Muslimani).

Se nadaljje!!