Sanader lagal? Slovenija le izgovor?

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je zanikala trditve svojega predhodnika Iva Sanaderja, da je sodelovala na sestankih o Ini. Sanaderjeve navedbe je niso presenetile. ''Lahko samo rečem, da nisem bila na sestankih in nisem videla aneksa k pogodbi. To je lahko dokazati,'' je dejala za Jutarnji list. ''Ministri so glasovali na podlagi poročila resornega ministra. Očitno nismo vedeli vsega.''

Bolj kot Sanaderjevo zaslišanje je pomemben pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom o reviziji delniške pogodbe med Ino in Molom, je poudarila. ''V kratkem se bova sestala. Gre za politično občutljiva pogajanja, vendar bom storila vse za dosego dogovora.''

V vsakem primeru je Kosorjeva odločena vztrajati pri svoji drži. "Nobene grožnje ali spini, nič, kar se v teh dneh vrti predvsem na politični sceni, ne bo prestrašilo ne mene niti mojih kolegov v vladi, da ne bi uveljavili programa krepitve gospodarstva, sklenili pogajanj z EU in izpeljali boja proti korupciji do konca in brez ostankov," je dejala Kosorjeva novinarjem.

Dodala je, da bo zahtevala od svojih kolegov v vladi in HDZ, naj utrdijo pravno državo ter da institucije opravijo svoje delo. V boju za pravno državo, proti kriminalu in korupciji "nihče nima pravice, da bi obupal in se ustrašil". "Tisti, ki se bojijo, naj odidejo, tisti, ki lahko izpeljejo delo do konca, naj ostanejo," je še povedala Kosorjeva.

Med drugim je še dejala, da vlada v javnih podjetjih izvaja akcijske programe proti korupciji ter da je ob tem ključno, da vsi delajo pošteno in častno, ne pa da "polnijo lastne žepe".

"Nekdo očitno ne govori resnice"

Na Sanaderjevo pričevanje se je medtem odzval tudi predsednik države Ivo Josipović, ki je ocenil, da očitno nekdo ne govori resnice v primeru privatizacije Ine, ko je Sanaderjeva vlada prepisala večinske upravljavske pravice v Ini na madžarski Mol.

"Celotni primer ima politično in moralno dimenzijo, ker je očitno, da člani iste vlade, bivše in sedanje, o isti zadevi govorijo diametralno nasprotno," je izjavil Josipović. Hrvaški predsednik je prepričan, da je Sanaderjevo pričevanje začetek resne razprave o okoliščinah privatizacije Ine.

"Ni odstopil zaradi teritorialnih pritiskov"

Podpredsednik HDZ in vodja poslanske skupine hrvaške vladajoče stranke Andrija Hebrang pa je za hrvaško televizijo dejal, da bivši premier Ivo Sanader ni povedal resnice, ko je pred preiskovalno komisijo hrvaškega sabora izjavil, da je lani s premierskega položaja odstopil zaradi teritorialnih pritiskov Slovenije v pogajanjih z EU.

Po njegovih trditvah si je prav on izmislil omenjeni razlog za Sanaderjev odstop. Pojasnil je, da je na dan Sanaderjevega odstopa, 1. julija lani, kot vodja poslanske skupine HDZ moral povedati razloge za premierjev odhod. Poklical je Sanaderja in ga prosil, naj mu pove razlog za odstop, na to pa je Sanader po Hebrangovih besedah rekel: "Saj se boš že česa domislil." "Ko sem ugibal, da je to zaradi EU in sem o tem nekaj govoril v saboru, me je Sanader poklical in se sladko smejal ter dejal, da bo tudi on rekel tako," je izjavil Hebrang.

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković pa je dejal, da na Hrvaškem "ni normalnega človeka", ki bi verjel Sanaderjevi izjavi, češ da je odstopil zaradi ozemeljskih pritiskov. "Gre za laž, s katero je Sanader želel prikriti resnične razloge svojega odstopa," je prepričan. Obenem je odločno zanikal, da bi kdor koli pomislil na trgovanje s hrvaškim ozemljem. "To je zame patetična izjava človeka, ki je pobegnil in ki bi se naknadno želel predstaviti kot zaščitnik nacionalnih interesov. Če bi se resnično želel boriti za zaščito interesov Hrvaške in njene ozemeljske celovitosti, zagotovo ne bi zapustil premierskega položaja, s katerega se lahko najbolje ščitijo cilji države, ne pa da se je podvizal in odšel," je izjavil minister, ki ga je na položaj imenoval prav Sanader.

Sanader je v torek pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje okoliščine privatizacije naftne družbe Ina, povedal, da se ni bil pripravljen pogajati o predaji hrvaškega ozemlja Sloveniji v zameno za vstop v EU, potem ko je Ljubljana blokirala hrvaška pogajanja zaradi odprtega vprašanja meje. Obenem je zanikal, da je odstopil zaradi dogodkov v Ini.