Samaras: Grčija potrebuje več prostora za dihanje

Grški premier Antonis Samaras je pred srečanjem s šefom evroskupine in luksemburškim predsednikom vlade Jean-Claudom Junckerjem pozval, da se Grčiji za implementacijo varčevalnih ukrepov in reform odobri več časa oz. več "prostora za dihanje". Prav od načrta varčevanja naj bi bilo odvisno, ali državi izplačati novo tranšo posojila ali ne.

"Vse, kar si želimo, je malo več 'prostora za dihanje', tako da bomo lahko hitro oživili gospodarstvo in zvišali proračunske prihodke. Več časa ne pomeni avtomatično tudi več denarja," je Samaras poudaril za nemški dnevnik Bild.

"Naj bom zelo jasen. Ne prosimo za dodaten denar. Ostajamo pri svojih zavezah in bomo izpolnili vse pogoje," pravi. "Iziti moramo iz te negativne psihologije, ki je kot črna luknja. Grki so glasovali za novo vlado, ki bo državo popeljala na novo pot," je vztrajal predsednik grške vlade.

Zatrdil je, da so pri implementaciji strukturnih reform in pri privatizaciji že naredili korak naprej. "In ni pravično, da nas skušajo nekateri ljudje v Evropi potiskati nazaj v to luknjo," je dejal.

Juncker: Morebitno podaljšanje roka Grčiji odvisno od poročila trojke

Juncker je po današnjem sestanku izrazil prepričanje, da bo Grčija naredila vse za naslednji obrok pomoči, saj je to po njegovem mnenju njena zadnja možnost. Grška prošnja za podaljšanje rokov pa ostaja brez odgovora.

Šef evroskupine je obenem izpostavil, da če bo Grčija implementirala vse, kar je bilo dogovorjeno v okviru drugega svežnja pomoči, tretji paket ne bo potreben. "Sedaj čakamo na ugotovitve trojke (predstavnikov Evropske komisije, ECB in IMF)," je dodal. Od tega je po njegovem odvisno tudi morebitno podaljšanje roka za izvedbo reform.

Juncker je izpostavil, da bo morala Grčija narediti še veliko za konsolidacijo javnih financ ter za kredibilno strategijo uveljavitve ukrepov, ki so pogoj za denarno pomoč. Ob tem vztraja, da Grčija ostane v območju evra.

Prepričeval bo še Hollanda in Merklovo

Grčija je v zameno za drugi program pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada obljubila, da bo v letih 2013 in 2014 privarčevala dodatnih 11,5 milijarde evrov, Samaras pa se je že pred prihodom na oblast zavezal, da bo poskušal evropske partnerje prepričati, da državi čas za izpolnitev zavez podaljšajo z leta 2014 na 2016.

Grški premier naj bi skušal o tem ta teden prepričati različne sogovornike. V petek in soboto se bo v Berlinu in Parizu sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

Nemčija sicer vztraja, da Atenam ne gre popuščati ne pri obsegu reform in varčevalnih ukrepov ne pri časovnici, v katerih jih mora izpeljati.

Prav od načrta dodatnega varčevanja v prihodnjih dveh letih naj bi bilo odvisno, ali bo Grčija septembra prišla do novega obroka posojila v višini 31,5 milijarde evrov ali ne. Ta denar sicer nujno potrebuje za servisiranje dolga ter izplačevanje plač in pokojnin.