Saleh izgubil oblast, a dobil imuniteto

To je bil četrti poskus prenosa oblasti, potem ko se je Saleh tik pred zdajci umaknil iz prejšnjih treh dogovorov. Njegovo vztrajanje na oblasti je le še prililo olja na ogenj protestom, ki bi najrevnejšo zalivsko državo kmalu pripeljale na rob državljanske vojne.

Načrt skupine zalivskih držav predvideva, da Saleh vsa svoja pooblastila prenese na podpredsednika Abd Rabuja Mansurja Hadija, ki mora skupaj z opozicijo oblikovati novo vlado in v treh mesecih objaviti datum predsedniških volitev. Ali Abdulahu Salehu, ki je Jemnu vladal 33 let, dogovor zalivskih držav zagotavlja imuniteto.

Komu je Saleh predal oblast?

Hadi, 66-letni ugledni general z juga države, ki je vojaško izobrazbo pridobil v Veliki Britaniji, Egiptu in Južnem Jemnu, je sicer tudi generalni sekretar v Jemnu vladajočega Splošnega ljudskega kongresa.

Salehov namestnik je Hadi postal leta 1994, potem ko je odigral pomembno vlogo v državljanski vojni, v kateri je Salehovi vojski pomagal zatreti upornike z juga države, ki so si prizadevali za odcepitev.

A pomembnejše vloge v politiki Hadi, sicer oče petih otrok in avtor nekaj vojaških knjig, med drugim o obrambi v gorah, ni imel do junija letos.

Takrat je Saleha prvič nadomestil na čelu države, potem ko je bil jemenski predsednik v napadu protestnikov na njegovo rezidenco v Sani ranjen in bil več kot tri mesece na zdravljenju v Savdski Arabiji. V tem času se je izkazal kot človek konsenza.

Po prevzemu začasne oblasti naj bi Haid v skladu z načrtom o prenosu oblasti, ki so ga danes podpisali predstavniki vladajoče stranke in opozicije, z opozicijo oblikoval vlado narodne enotnosti, ki bo vodila nacionalni dialog in pripravila novo ustavo.

Saleh na čelu Jemna 33 let

Saleh, čokati vojak prodornega pogleda, je na prizorišče stopil leta 1962, ko je bil z državnim udarom odstavljen zadnji imam in je bila ustanovljena arabska republika Jemen. Sledila je državljanska vojna, v kateri je privržence republike podpiral Egipt, velika severna soseda Savdska Arabija pa plemena, zvesta odstavljenemu monarhu. Vojna se je končala leta 1970.

V tistem času so pokrajine na jugu in obalo še vedno nadzorovali Britanci. Ob silovitem odporu so se leta 1967 umaknili in na jugu je bila ustanovljena "ljudska demokratična republika" Jemen s prestolnico v Adenu, ki je sodila pod vplivno območje Sovjetske zveze.

Saleh, ki se je povzpel do čina podpolkovnika, je bil leta 1978 v ustavodajni skupščini izbran za naslednika predsednika Severnega Jemna Ahmeda al Gašmija, ubitega v atentatu, ki ga je organiziral jug.

Novi predsednik se je obdal z bližnjimi sorodniki, ki jih je imenoval na ključne položaje v vojski in varnostnih silah. Prav tako si je podredil vladajočo stranko Splošni ljudski kongres. Za preživetje se je moral zbližati tudi s tradicionalnimi družbenimi strukturami v deželi, ki nima naravnih bogastev in kjer imajo prevladujoč vpliv plemenski in verski voditelji. Saleh sicer izvira iz plemena Sanhan, ki je del vplivne plemenske zveze Hašed.

"Od leta 1978 je moral za to, da je zagotovil preživetje svojega režima, vključiti plemenske šejke, jim ponuditi sedeže v vladi in dodeliti državne subvencije," je pojasnil strokovnjak za Jemen Franck Mermier.

Saleh si je prizadeval za ponovno združitev z jugom države, kar se je zgodilo leta 1990. Istega leta je postal prvi predsednik združenega Jemna, štiri leta kasneje pa je ob pomoči tedanjega obrambnega ministra Hadija zlomil poskus odcepitve juga.

Pragmatik se je moral v desetletjih na položaju soočiti tudi s številnimi drugimi izzivi, med katerimi izstopa kriza, ki jo je sprožila iraška invazija na Kuvajt. Jemen se je postavil na stran Iraka, zaradi česar ga je Savdska Arabija kaznovala z izgonom 700.000 jemenskih delavcev.

Na podobno pragmatičen način se je Saleh soočil tudi s privrženci prvega moža Al Kaide Osame bin Ladna, čigar družina izvira iz Jemna. Grožnjo je obrnil v svojo korist, saj je postal zaveznik ZDA in zato prejema 150 milijonov dolarjev pomoči na leto.

Po letu 1990 je Saleh v Jemnu organiziral trojne parlamentarne in dvojne predsedniške volitve. Na slednjih je tako leta 1999 kot leta 2006 zmagal, njegov mandat pa bi se, če ne bi pristal v predajo oblasti, moral izteči leta 2013.