Na ulicah se je zbralo več kot 14.000 jeznih Grkov. (Foto: Reuters)

Pod sloganom "Dovolj je, ne zmoremo več" poteka v Grčiji  24-urna stavka javnih uslužbencev in delavcev. Javni promet je močno okleščen, številne šole in banke so zaprte, bolnišnice pa delajo z minimalnim številom osebja. Toda nevšečnosti zaradi stavke so malenkostne v primerjavi z grožnjo bankrota, ki preti globoko zadolženi državi.

Grčija je namreč trenutno pod velikim pritiskom. Poleg dogovora o varčevalnih ukrepih s trojko – predstavniki EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada – jo čaka še dogovor z zasebnimi upniki glede delnega odpisa grškega dolga. Le tako se bo lahko izognila bankrotu. Marca poteče ročnost za 14,5 milijarde evrov grških državnih obveznic, tega dolga pa država trenutno ni sposobna povrniti. Finančni minister Evanagelos Venizelos je zaskrbljeno povedal, da pogovori s "trojko" ne potekajo najbolje, pa tudi doma grška vlada še ni dosegla dogovora. Popoldne se bo premier Lucas Papademos z voditelji grških največjih strank spet usedel za mizo. Pogovarjali se bodo o novih varčevalnih ukrepih, ki jih zahtevajo mednarodni posojilodajalci.

V sindikatih se med drugim bojijo znižanja plač – v zasebnem sektorju naj bi se napovedovalo njihovo znižanje za 20 do 30 odstotkov. Poleg tega naj bi do leta 2015 odpustili 150.000 javnih uslužbencev.

Protestniki so zažgali tudi zastavo nacistične Nemčije. (Foto: Reuters)

Evro bo preživel brez Grčije

Kot dodaten pritisk na Grke pa je razumeti tudi besede podpredsednice Evropske komisije Neelie Kroes, ki meni, da skupna evropska valuta ne bo propadla, če bodo Grki izstopili iz evrskega območja.  "Grki morajo doumeti, da lahko nizozemski, nemški in drugi davkoplačevalci iz držav EU pomagajo le, če bodo Grki izpolnjevali obveznosti in odplačevali obresti," je za nizozemski časnik De Volkskrant med drugim povedala Kroesova.

Grčijo že od maja 2010 nad gladino drži 110 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in IMF. Kmalu je postalo jasno, da omenjen znesek ne bo zadostoval, zato so se evropski voditelji oktobra lani načelno dogovorili o novem paketu pomoči, tokrat v vrednosti 130 milijard evrov.

A to pomoč bo morala Grčija zaslužiti z obljubami o strogih varčevalnih ukrepih.  V tem kontekstu sta Grčijo ob zid potisnili  tudi največji posojilodajalki Nemčija in Francija. Od Grčije pričakujeta, da oblikuje poseben sklad za poravnavo dolgov. Iz tega sklada, v katerega grška vlada ne bi smela posegati, naj bi se po besedah nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja odplačevale obresti. S tem bi investitorjem dali vedeti, da bodo obresti redno prejemali.