FOTO: Norveška pošast bi lahko storila samomor

Anders Behring Breivik, norveška pošast, je, potem ko je izjavil, da je sodeloval še z dvema celicama, ostal v priporu. Norveška policija je zato razširila preiskavo. Geir Engebretsen, predsednik sodišča, je včeraj sporočil, da je obtoženi podal informacije, ki zahtevajo nadaljnjo preiskavo.

Breivik je med prvim zaslišanjem sicer dejal, da je deloval sam, razlog pa je bil Evropo rešiti islama. Sodnik mu je odredil osemtedenski pripor, Breivik pa je že sporočil, da pričakuje, da bo ostanek življenja preživel v zaporu.

Breivik bo v celici zaprt sam, prav tako ne bo smel prejemati pisem, brati časopisa ali gledati televizije. Obiskoval ga bo lahko le njegov odvetnik.

Odvetnik: Prezgodaj govoriti o tem, ali je nor

Breivikov odvetnik Geir Lippestad je danes dejal, da je prezgodaj govoriti o tem, ali se bo njegov klient izgovarjal na neprištevnost, vendar celotna zadeva kaže v to smer. Breivik naj bi verjel, da je v vojni ter da ga svet ne razume. Prav tako naj se ne bi zavedal smrtnih žrtev in občutkov naroda. Kot je še povedal odvetnik, naj bi Breivik verjel, da ga bo policija ustavila že prej. Lippestad je še dejal, da Breivik sovraži vse, ki niso ekstremisti.

Breivik naj bi sicer izjavil, da pripada protiislamistični mreži, ki ima dve celici na Norveškem in številne v tujini. Norveška policija in preiskovalci so že izrazili dvom o tem, ali taka organizacija sploh obstaja.

Norveški tožilec je danes sporočil, da bi lahko policija Breivika obtožila zločina proti človeštvu. Trenutno se sooča z obtožbo o terorizmu, ki mu lahko prinese 21 let zaporne kazni. Če bi ga obsodili zaradi zločinov proti človeštvu, bi lahko dobil 30 let zapora.

Breivik zaradi nevarnosti samomora pod stalnim nadzorom

Tiskovni predstavnik kriminalistov v Oslu Pal Hjort Kraby je v pogovoru za norveške medije danes povedal, da je Breivik zaradi bojazni, da utegne narediti samomor, "pod stalnim opazovanjem". Povedal je tudi, da je Breivik v zameno za informacije o svojih domnevnih sodelavcih postavljal različne zahteve.

"Bile so različne zahteve. Nekaterih nikakor nismo mogli izpolniti," je dejal Kraby za časnik Verdens Gang. Gre za zahteve, ki jih je Breivik postavljal v zameno za informacije o svojih sodelavcih.

Kot poročajo mediji, naj bi napadalec med drugim zahteval dostop do lastnega računalnika ter do svojega 1500 strani dolgega, na spletu objavljenega manifesta in do spletne enciklopedije Wikipedia. Vztrajal naj bi tudi, da ga lahko pregledajo in ocenijo njegovo prištevnost le tuji psihiatri.

Za televizijo TV2 pa je Kraby danes povedal, da se policija boji, da bo Breivik poskušal storiti samomor, zato ga stalno opazujejo. Ni pa želel razkriti, v katerem zaporu je Breivik.

Breivik med sumljivimi

Norveška varnostna služba je že od marca opazovala Breivika, potem ko je prek spletne strani na Poljskem naročil veliko količino gnojila. A ker je imel registrirano kmetijo, ga niso imeli za nevarnega, njegovo ime pa se je vseeno znašlo med popisom 60 sumljivih oseb.

''Informacij ali indicev, ki bi kazali na kakršen koli teroristični napad, ni bilo,'' so pojasnili v agenciji. Direktorica varnostne službe je dejala, da je Breivik živel zelo vzorno in da ni kršil nobenih zakonov. ''Vse, kar je naredil, je bilo v zakonskih okvirih. Opozorila enostavno ni bilo,'' je dodala.

Medtem britanska policija preiskuje navedbe, da naj bi bil Breivik povezan z britanskimi desničarskimi skrajneži in naj bi načrtoval tudi napade v Veliki Britaniji.

Številni britanski mediji danes poročajo, da se je Breivik lani med drugim udeležil shoda skrajno desničarskega gibanja English Defence League (EDL) in da je bil z okoli 150 člani gibanja v rednih stikih preko elektronske pošte. Po navedbah enega od članov gibanja je imel Norvežan "hipnotičen učinek" na ljudi.

Vodja EDL Stephen Lennon je napade na Norveškem obsodil in zanikal kakršne koli stike z Breivikom. Skupina se je od napadov distancirala v več sporočilih, objavljenih na spletu. Je pa Lennon v pogovoru za britanski BBC opozoril, da bi se podoben napad "v naslednjih petih do desetih letih" lahko zgodil tudi v Veliki Britaniji.

Nemška policija pa preiskuje navedbe, da je Breivik svoj 1500 strani obsegajoč manifest poslal tudi desničarskim skrajnežem v Nemčiji. Nemške oblasti so doslej zatrjevale, da Breivik ni imel stikov v Nemčiji, vendar pa se je neuradno izvedelo, da naj bi Breivik svoj manifest poslal nekaterim nemškim neonacistom, med drugim v Dortmundu.

Nemška policija po krvavih napadih na Norveškem podrobno spremlja desničarske skrajneže v Nemčiji. Odzivi na spletnih forumih desničarskih skrajnežev so za zdaj zadržani in večinoma ne odobravajo tega, da so bili mladi tarča terorističnega napada.

Med streljanjem poslušal pesem

Na dan pa prihajajo nove podrobnosti hladnokrvnega streljanja po otoku Utoya. Breivik naj bi med pohodom poslušal skladbo britanskega glasbenika Clinta Mansella, ki jo je opisal kot ''izredno močno pesem'', ki mu bo pomagala premagati strah.

V več kot 1500 strani dolgem manifestu je Breivik zapisal, da bo med streljanjem poslušal pesem Lux Aeterna, ki jo bo na svojem iPodu nastavil na večkratno predvajanje, glasnost pa bo nastavil na največjo. ''Sploh si ne morem predstavljati, kakšno bo moje stanje duha v času operacije. Ta bo med steroidnim ciklom, po vrhu tega pa se mi bodo med hitenjem povečale agresivnost, fizična predstava in duševna pozornost za vsaj 50 do 60 odstotkov, najverjetneje pa kar za 100.''

''Svoj iPod bom nastavil na največjo glasnost in tako zatrl strah, če bo potrebno. Zavrtel si bom pesem Clinta Mansella, ki je zelo močna. Kombinacija vseh teh dejavnikov (vključno z intenzivnim treningom, simulacijo, oklepom in orožjem) te spremeni v izjemno osredotočeno in smrtonosno silo, vojsko enega človeka.''

Breivik je še zapisal, da obožuje to pesem, in pojasnil, da Lux Aeterna pomeni ''večno luč'', ki je po njegovem mnenju ''primeren naslov''. ''To pesem sem poslušal več stokrat in nikoli se je ne naveličam,'' je še zapisal.

Identiteta žrtev znana kmalu

Norveška policija je sporočila, da bodo danes začeli objavljati imena 68 žrtev petkovega strelskega napada na otoku Utoya. "Takoj, ko bodo imena potrjena, jih bo policija v Oslu objavila," je dejal načelnik policije v Oslu Arnstein Gjengedal in pojasnil, da imen ne bodo objavili naenkrat, ampak postopoma, potem ko bodo najprej obvestili družine umrlih.

V Oslu 150.000 ljudi

Včeraj zvečer se je več kot 150.000 ljudi v Oslu spomnilo vseh 76 žrtev napadov v Oslu in na Utoyi. Žalujoči so peli pesmi in polagali cvetje pred mestno palačo. Premier Jens Stoltenberg je množici dejal, da Norveška zaradi tragedije ne bo poražena. ''Zlo lahko ubije človeka, ne more pa poraziti celotnega naroda,'' je dejal.

Türk se je podpisal v žalno knjigo

Predsednik republike Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta se ob tragičnih dogodkih na Norveškem danes opoldne na Veleposlaništvu Kraljevine Norveške v Ljubljani vpisala v žalno knjigo. Predsednik republike je zapisal, da smo v Sloveniji globoko pretreseni ob nepopisno tragični usodi, ki je doletela žrtve nedavnega grozovitega zločina v Oslu in na otoku Utoya. Vsem svojcem žrtev in prijateljskemu norveškemu narodu, vladi in kraljevemu paru je izrekel globoko sožalje.