Turški minister po nizozemskih volitvah: Evropo čaka verska vojna

Turčija se je pričakovano ostro odzvala na rezultate sredinih parlamentarnih volitev na Nizozemskem. Kot so poudarili v Ankari, ni razlike med vladajočimi nizozemskimi liberalci in fašistično, proti migrantom usmerjeno politiko desničarskega populista Geerta Wildersa.

"Ni razlike, če pogledate socialdemokrate in fašističnega Wildersa. Imajo isto mentaliteto," je po poročanju turških medijev dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. Po poročanju Independenta je napovedal, da se bo v Evropi začela verska vojna. "Kam potiskate Evropo? Začel se je njen konec. Evropo vlečete v brezno," je dejal.

"Ker so bili različne vere, so se pred stotimi leti pobijali med sabo," je še dejal turški zunanji minister, pri tem pa ni pojasnil, na kaj se nanaša njegova izjava. "A naučili so se lekcije in ustanovljena sta bila Evropska unija in Svet Evrope. Evropa se vrača v te stare čase," je še dejal.

Turški zunanji minister je tudi podvomil v nizozemsko razumevanje človečnosti, demokracije in svobode. "Videli boste, v prihodnosti bomo naredili nadaljnje korake," je še posvaril, ne da bi tudi tukaj podrobno pojasnil, kaj ima v mislih.

Kasneje se je odzval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in nizozemskemu premierju sporočil, da je izgubil Turčijo kot prijateljico. "Hej, Rutte. Iz volitev si morda izšel kot zmagovalec, a vedeti moraš, da si izgubil Turčijo kot prijateljico," je v televizijskem nagovoru dejal Erdogan.

Rutte: Konec je populizma

Dosedanji nizozemski premier Mark Rutte, čigar stranka Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) je zmagala na sredinih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem, je v sredo zvečer dejal, da so Nizozemci glasovali proti populizmu.

"To je večer, ko so Nizozemci po brexitu in ameriških volitvah rekli konec populizmu," je pred svojimi privrženci v Haagu dejal Rutte, ki bo najverjetneje ostal na premierskem položaju.

Na podlagi preštetih 93 odstotkov glasov je VVD dobila 21,2 odstotka glasov in pristala na prvem mestu. Sledi ji skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) populista Geerta Wildersa s 13,1 odstotka glasov. Na tretje mesto so se uvrstili krščanski demokrati (CDA) z 12,6 odstotka glasov, tik za njimi so z 12,1 odstotka levo usmerjeni, liberalni demokrati (D66).

Glede na poslanske sedeže v 150-članskem nizozemskem parlamentu bo VVD dobila 33 mandatov, PVV 20, CDA in D66 pa po 19 poslanskih mandatov.

Wilders je po objavi izidov vzporednih volitev prek Twitterja Rutteju sporočil, "da se ga še ne bo znebil". Opozoril je, da je njegova stranka izboljšala rezultat glede na zadnje volitve.

Veliki zmagovalki sta krščanski demokrati (CDA), ki bodo dobili 19 sedežev, potem ko jih imajo sedaj 13, in sredinska D66, ki je po vzporednih volitvah, ki jih je izvedel center Ipsos, prav tako dobila 19 poslancev, medtem ko jih ima sedaj 12. Rutte bo tako verjetno koalicijo skušal oblikovati s tema strankama. Največja poraženka volitev je Ruttejeva koalicijska partnerica od leta 2012, socialdemokratska Stranka za delo (PvDA), ki je s sedanjih 38 poslanskih sedežev padla na devet. Padec je bil celo večji, kot so napovedovale ankete. Okrepili so se tudi Zeleni, ki so po sedanjih štirih sedežih dobili 16.

81-odstotna volilna udeležba

Volilna udeležba je bila 81-odstotna oziroma najvišja po letu 1977, ko je bila 88-odstotna. Velik vpliv na to naj bi imelo lepo vreme, pa tudi želja po odločanju po žgoči predvolilni kampanji, ki je bila osredotočena bolj na iskanje identitete in kulturnih vrednot kot pa na običajna vprašanja o gospodarskem napredku.

Volitve so veljale tudi za preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred letošnjimi volitvami v ključnih članicah Evropske unije, predsedniškimi v Franciji in parlamentarnimi v Nemčiji.

Potekale so v senci spora s Turčijo zaradi prepovedi udeležbe turških ministrov na zborovanju v Rotterdamu pred turškim referendumom o ustavnih spremembah.

Evropski voditelji pozdravljajo rezultate

Čestitkam številnih evropskih voditeljev nizozemskemu premierju za zmago na volitvah se je pridružil tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, premier Cerar "pozdravlja odločitev nizozemskih volivcev, ki so odločno glasovali za Evropo prihodnosti in ne preteklosti".

Rutteju so za zmago med drugim čestitali tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Slednja sta se danes pogovarjala po telefonu in zavrnila turške nacistične primerjave. Kot so poudarili v skupnem sporočilu po pogovorih, sta odločno zavrnila nacistične primerjave Nemčije in drugih evropskih držav, kot je Nizozemska, s strani turške vlade.

Prav v Franciji bodo prihodnji mesec predsedniške volitve, na katerih se obeta, da bi v prvem krogu slavila voditeljica francoske skrajne desnice Marine Le Pen, v Nemčiji pa bodo septembra parlamentarne volitve, kjer se za kanclerski položaj ponovno poteguje Merklova, njen najresnejši tekmec pa je bivši predsednik Evropskega parlamenta, kandidat nemških socialdemokratov Martin Schulz.

Juncker je Rutteju za zmago na parlamentarnih volitvah čestital v sredo zvečer. V čestitki na Twitterju je poudaril, da je njegova zmaga na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem glas za Evropo in proti skrajnežem.

Neimenovani vir je za francosko tiskovno agencijo AFP ob tem dejal, da se v Bruslju po objavi rezultatov nizozemskih volitev občuti olajšanje. "Vrnil se je zdrav razum. Kombinacija posledic brexita in še posebej zmaga Donalda Trumpa je iz Evrope naredila dejavnik stabilnosti in razuma v svetu norosti," pa je ocenil drug neimenovani vir.

Hollande je prav tako dejal, da gre za očitno zmago nad ekstremizmom. "Vrednote, kot so odprtost, spoštovanje drugih in vera v prihodnost Evrope, so edini pravi odgovor na nacionalizem in izolacionizem, ki pretresata svet," je poudaril.

Na Twitterju se je tudi oglasil francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault, ki je čestital Nizozemcem, da so zaustavili rast skrajne desnice.

Nemška kanclerka je v telefonskem pogovoru z Rutterjem izrazila veselje za nadaljevanje sodelovanja med prijatelji, sosedi in Evropejci. Drugi nemški politiki so prav tako izrazili olajšanje. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je rezultate označil kot zmago za Evropo in izrazil optimizem, da na skorajšnjih francoskih predsedniških volitvah prav tako ne bo slavila Le Penova. Shulz je ocenil, da so rezultati parlamentarnih volitev na Nizozemskem jasen ne Wildersovemu zaničevalni retoriki in nevzdržnim stališčem do celotnih etičnih skupin.

Le Penova je sicer ocenila rezultat skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) populista Geerta Wildersa za zelo pozitivnega in da je "dokaz, da naše skupne ideje v različnih evropskih državah napredujejo". Kot je dejala, bi bila razočarana, če bi dobil enako oz. manjše število glasov kot na zadnjih volitvah. "Ampak jih je dobil več in stranke na oblasti so precej padle," je dodala.

Odzval se je tudi kandidat francoske desnice na predsedniških volitvah Francois Fillon, ki je pod udarom škandala zaradi domnevno fiktivne zaposlitve soproge, in tvitnil, da so jasen program in vrednote politične desnice in sredine najboljša trdnjava proti populizmu in ekstremizmu.

Odzval se je tudi italijanski premier Paolo Gentiloni, ki je poudaril, da je na Nizozemskem izgubil tabor nasprotnikov Evropske unije. Kot je zapisal na Twitterju, je sedaj treba poskrbeti za preporod EU.