FOTO: V Siriji boji, v mednarodni skupnosti pa spori

Helikopterji sirske vojske so tudi danes napadali položaje upornikov v Alepu, nadaljevali pa so se tudi boji v Damasku. Vojska je z letali napadala upornike v še zadnjem predelu mesta, ki je v njihovih rokah. Sirsko prestolnico je pretreslo tudi več močnih eksplozij.

Damask kot prestolnica, Alep pa kot največje mesto sta veliki trofeji za obe strani. Trenutno naj bi bil večji del Alepa pod nadzorom upornikov. Uporniki trdijo, da nadzirajo severovzhod, vzhod in jug mesta, zahodni del pa naj bi imela še naprej v rokah vojska vladajočega režima.

Rusi in Kitajci ostri do resolucije ZN

Boji se tako nadaljujejo, medtem pa je mednarodna skupnost po resoluciji, ki jo je včeraj sprejela generalna skupščina ZN, razdeljena. Ruski odposlanec pri ZN Vitalij Čurkin je dejal, da je včerajšnja resolucija generalne skupščine ZN enostranska in podpira oboroženo opozicijo. Dodal je, da njegova država obžaluje resolucijo, ki le poslabšuje nasprotujoče pristope h končanju sirske krize, hkrati pa ne pripomore, da bi sprti strani začeli dialog. "Napisana je, kot da tam oborožena opozicija ne obstaja," je dejal in izpostavil, da resolucija odposlanca ZN poziva, naj pomaga pri demokratični tranziciji, čeprav je njegovo delo, da doseže dialog in ne zamenjave oblasti.

Oster je bil tudi kitajski odposlanec Vang Min, ki meni, da bo dodaten pritisk na sirske oblasti povzročil le nadaljnjo poglobitev nemirov, hkrati pa bi se po njegovih besedah kriza razširila tudi na sosednje države. Svetovalec na kitajskem zunanjem ministrstvu Long Zhou pa je v doslej najostrejšem odzivu dejal, da Kitajska tovrstnim resolucijam nasprotuje, ker niso resnično v interesu sirskega prebivalstva. Zahod pa je obtožil, da spodkopava resnična mirovna prizadevanja.

Resolucijo, ki jo je predlagala Savdska Arabija, je sicer podprlo 133 držav, 12 jih je bilo proti, 31 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Rusija in Kitajska sta bili proti, z njima pa tudi Sirija, Kuba, Iran, Severna Koreja, Belorusija, Bolivija, Nikaragva, Mjanmar, Zimbabve in Venezuela. Med večjimi državami sta se glasovanja vzdržala Pakistan in Indija.

Sirski odposlanec pri ZN Bašar Džafari je dejal, da sta Savdska Arabija in Katar, ki sta podprli resolucijo, hkrati gasilca in požigalca.

Ameriška predstavnica v ZN Susan Rice pa je pozdravila sprejetje resolucije, pri tem pa je dodala, da je generalna skupščina z njo poslala močno sporočilo sirskim prebivalcem. Britanski zunanji minister William Hague je prepričan, da resolucija jasno sporoča, da je svet enoten pri obsodbi sistematičnega kršenja človekovih pravic s strani sirskega režima, hkrati pa zahteva, da odgovorni za to tudi plačajo.

Zunanji minister BiH na tnalu zaradi glasovanja o Siriji v ZN

Zaradi glasovanja BiH v ZN pa je danes srbski član predsedstva BiH Nebojša Radmanović zahteval odstop zunanjega ministra Zlatka Lagumdžije.

BiH je sicer resolucijo podprla, Lagumdžija pa se je očitno oprl na stališče predsedujočega predsedstva, bošnjaškega člana Bakirja Izetbegovića, ki je zunanjemu ministru predlagal, da lahko podpre resolucijo glede na to, da je BiH že v prejšnjih primerih podprla podobno stališče, kakršno je bilo zdaj v resoluciji.

A Radmanović je dejal, da bi moral imeti Lagumdžija mandat predsedstva, ki pa o resoluciji ni odločalo, zato Lagumdžija ne bi smel veleposlaniku BiH pri ZN naložiti, kako naj glasuje.

Za Sirci najbolj smrtonosen mesec

Julij je bil v Siriji najbolj smrtonosen mesec doslej od začetke vstaje proti režimu, ki se je začela marca lani, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Po vsej državi je bilo ubitih 4239 ljudi ali več kot 1000 na teden, so opozorili v tej nevladni organizaciji s sedežem v Londonu.

Med ubitimi je bil 3001 civilist. Med njimi so sicer tudi tisti, ki so prijeli za orožje. Poleg njih je bilo ubitih še 1133 vojakov vladnih sil in 105 prebežnikov iz vojske v sile upornikov, je povedal direktor observatorija Rami Abdel Rahman. Število smrtnih žrtev nasilja v Siriji je skokovito poraslo, potem ko so se okrepili boji v Damasku in v največjem mestu Alep, je še pojasnil.

Skupno je po podatkih te organizacije krvavi konflikt v Siriji od marca lani zahteval 21.053 smrtnih žrtev. Od tega je bilo med civilisti 14.710 žrtev, 5363 je bilo žrtev med vladnimi vojaki, 980 pa med dezerterji iz vojske, ki so se pridružili upornikom.

V to statistiko pa ni vključenih več tisoč zapornikov, katerih usoda ostaja neznana, je še pojasnil Abdel Rahman. Neodvisne potrditve števila žrtev konflikta v Siriji sicer ni, saj so Združeni narodi prenehali z beleženjem žrtev.