Treba je varčevati

Slovenska vlada upa, da bo plinski spor med Rusijo in Ukrajino čim prej razrešen, obe državi pa morata izpolnjevati svoje obveznosti do držav odjemnic zemeljskega plina, tudi do Slovenije. Ti zapleti med državama pa se ponavljajo, zato bo morala Slovenija dati še večjo pozornost svojemu energetskemu razvoju, je dejal premier Borut Pahor.

Kot je po seji vlade med drugim še dejal predsednik vlade Borut Pahor, prekinitev dobave plina ne more ogroziti slovenskega gospodarstva. Ob tem je poudaril, da se je vlada odločila, da se bo ob obisku glavnega izvršnega direktorja Gazproma Alekseja Millerja, če bo do sestanka prišlo v bližnji prihodnosti, z njim sestal gospodarski minister Matej Lahovnik in direktor direktorata za energijo Janez Kopač.

Plin na zalogi za en mesec

Razmere v dobavi ruskega plina v Sloveniji so sicer trenutno slabše kot pred 24 urami, saj se je opolnoči dobava ruskega plina ustavila, je na današnji novinarski konferenci povedal glavni direktor Geoplina Alojz Stana. Geoplinu je uspelo zagotoviti nove transportne poti in praznjenje svojega skladišča, s tem pa so tako izgubljene količine s strani ruske dobave nadomestili z dobavami iz svojih skladišč.

Če bodo nabavni viri ostali takšni kot danes in odjemi plina ne bodo večji kot zdaj, bo po besedah Stane nemotena oskrba zagotovljena do nedelje. Takšne razmere pričakuje tudi od ponedeljka naprej, vendar pa je zanesljivost dobave z vsakim nadaljnjim dnem nekoliko manjša.

Geoplin ima na zalogi preko 100 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je dovolj za približno mesečno porabo slovenskega trga. Vendar problem ni v količini, težava je v času, v katerem lahko ta plin transportirajo iz skladišča do slovenskega prenosnega omrežja, je pojasnil. Trenutno potekajo dejavnosti o možnosti nakupa zemeljskega plina na prostem trgu, vendar bodo o njih spregovorili takrat, ko bo katera od njih uresničena, je pojasnil Stana. Ob tem je povedal, da nove možnosti iščejo v okoliških državah, ki imajo večje zaloge kot Slovenija in možnost transporta.

O razmerah, ki so nastale zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, so po zagotovilih Stane obvestili vse kupce. Hkrati so jih pozvali k optimalni rabi zemeljskega plina, niso pa jih pozvali k redukcijam. Slovenija je lani porabila 1,45 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. To je 80-krat manj kot v Italiji, je navedel. "Poraba zemeljskega plina v Sloveniji v evropskem prostoru ni velika, vendar so težave, ki se zaradi nastalih razmer kopičijo, enake," je poudaril.

Slovenija na seznamu

Slovenija se je namreč danes opolnoči znašla na seznamu držav, ki so zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora ostale v celoti brez plina, ki iz Rusije prihaja v Evropo prek Ukrajine. Stana sicer opozarja, da se razmere spreminjajo iz ure v uro. "Zato je zelo težko reči, kaj se bo zgodilo v 24 urah," je povedal. Vendar pa Geoplinu s svojimi drugimi viri oziroma pridobitvijo dodatnih količin plina za zdaj uspeva zagotavljati stabilno dobavo plina. "Trenutno zagotavljamo normalno dobavo vsem svojim kupcem," je dejal prvi mož družbe.

Stana je pojasnil, da jim je uspelo zagotoviti dodatne transportne količine za prenos njihovega plina iz skladišč v Baumgartnu v Avstriji. Slovenija ima namreč v Baumgartnu zakupljen skladiščni prostor, kjer ima dovolj plina še za mesec in pol običajne porabe. Poleg tega Geoplin nabavlja plin iz Alžirije, plin pa kupuje tudi na evropskem trgu od drugih dobaviteljev, ki pa niso proizvajalci plina. Če bodo navedeni viri plina po eni strani in poraba plina po drugi strani ostali na sedanji ravni, bo Geoplin po besedah Stane zagotavljal stabilno dobavo.

Slovenija trenutno porabi približno 3,5 milijona kubičnih metrov plina dnevno. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je za oddajo 24UR ZVEČER povedal, da so lahko uporabniki v gospodinjstvih mirni. Obstajajo namreč pravila, kako ravnati v času krize. Najprej izklopijo plin proizvajalcem elektrike, v našem primeru je to Termoelektrarna Brestanica. Nato industriji, ki ima možnost preiti na alternativni energent (cementarne, ki lahko uporabljajo mazut ipd.), nato industriji, ki ne more preiti na alternativni energent (steklarna, kemična industrija ...).

Nazadnje pa izklopijo gospodinjstva, šole, vrtce, domove za ostarele in druge. To pa naj se ne bi zgodilo, saj omenjeni segment potrošnikov uporablja zemeljski plin, ki ga Slovenija pridobi iz Alžirije.

Podjetja že čutijo posledice

Številna evropska podjetja in skupnosti že čutijo "resne posledice" zaradi pomanjkanja dobave plina, med njimi je tudi Slovenija, so danes v Bruslju povedali viri blizu ruskega Gazproma, ki sicer skrbi za dobavo plina. A hkrati so tudi dejali, da je dobava trenutno nemogoča zaradi zaprtja izvoznih plinovodov na ukrajinskih tleh.

Gazprom želi čim prej ponovno vzpostaviti nemoteno dobavo plina, so zatrdili viri, saj po njihovem druge države ne bi smele postati žrtev dogovora, ki ga morata o prodaji plina doseči med seboj Rusija in Ukrajina. V Bruselj v četrtek prihajata direktor ruskega Gazproma Aleksej Miller in namestnik direktorja ukrajinskega Naftogaza Igor Didenko, ki naj bi se udeležila izredne seje odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve.

Kaj se bo dogajalo z velikimi odjemalci pri nas?

V primeru primanjkovanja plina, ga najprej izklopijo proizvajalcem elektrike, kot sta termoelektrarna Brestanica in termoelektrarna Šoštanj. Nato sledi industrija, ki ima možnost preiti na alternativni vir energije, kot so cementarne, nazadnje pa industriji, ki ne more preiti na alternativne energente, kot so steklarne, kemična industrija in podobni. Nazadnje pa prekinejo dobavo gospodinjstvom. Nekaj podjetij smo povprašali, kaj bi se zgodilo v primeru, da jim prekinejo dobavo plina.

V Lafarge Cementu v Trbovljah ne uporabljajo plina. Kurijo izključno na petrol koks in premog, tako jih plinska kriza ne more prizadeti, je pojasnil tiskovni predstavnik Andrej Sopotnik.

Termoelektrarna Brestanica lahko enakovredno namesto plina uporablja tudi kurilno olje, je pojasnil direktor elektrarne Bogdan Barbič. Tako prekinitev dobave plina na delovanje elektrarne ne bi vplivala, saj imajo pozimi zadostno zalogo kurilnega olja, ki je trenutno tako ali tako cenejše od plina, je še pojasnil Barbič. Sicer pa termoelektrarna Brestanica obratuje le v izrednih razmerah, ko pride do izpada električne energije. Za termoelektrarno Šoštanj predstavlja plin le šest odstotkov goriva, tako da se izpad praktično ne bi poznal. Od dveh turbin, ki sta na plin, pa lahko ena deluje tudi na kurilno olje, so pojasnil.

Možnost zaustavitve proizvodnje

Položaj pa ni tako rožnat v Steklarni Rogaška Slatina, ki obratuje 100-odstotno na plin in nimajo možnosti alternativne energije. Če bi se tako dobava plina prekinila, bi se talina v peči v štirih urah ohladila in strdila, je pojasnila tiskovna predstavnica steklarne Judita Vrečar. To bi pomenilo, da bi se proizvodnja ustavila. Da bi prešli na elektriko, pa je praktično nemogoče, saj bi taka sprememba trajala vsaj dva meseca, takega zastoja proizvodnje pa si ne bi mogli privoščiti.

Tudi Papirnica Vevče je velik porabnik energentov, predvsem plina, je pojasnil tehnični direktor papirnice Marko Jagodič. 90 odstotkov uporabe plina lahko v podjetju nadomestijo z mazutom, ki ga imajo na zalogi, zato trenutno s tem še nimajo težav. Mazut je okolju veliko manj prijazen, zato se tako stanje ne bi smelo vleči predolgo, je opozoril Jagodič. Zaradi opozorila Geoplina, so že prešli na mazut, sicer pa so ga, tudi zaradi cene, ki je trenutno nižja od cene plina, uporabljali že decembra. Zaloge mazuta imajo za 15 dni.
V Salonitu Anhovo so sporočili, da v njihovem podjetju ni plina med glavnimi energenti. Poudarjajo, da motena dobava plina ne bi vplivala na njihovo poslovanje.

V Plinarni Maribor so danes svoje odjemalce zemeljskega plina obvestili, da distribucija za zdaj še vedno poteka nemoteno. Kot so še dodali, bodo v primeru kakršnih koli kriznih razmer, ki bi se pojavile zaradi pomanjkanja plina, ravnali v skladu z določili zakonodaje.

"S strani podjetja Geoplin smo bili obveščeni, da je zaznati zmanjšano dobavo zemeljskega plina iz Rusije v Slovenijo, in če se bo zmanjšanje dobave nadaljevalo, bo treba ravnati skladno z določili zakonodaje, ki v takšnih razmerah zagotavljajo zanesljivost oskrbe in nemoteno dobavo posebnim odjemalcem, kot so gospodinjski odjemalci, odjemalci, ki prevzemajo zemeljski plin za ogrevanje prostorov, bolnišnice, vrtci, domovi za ostarele in podobno," je povedala vodja marketinga v Plinarni Maribor Barbara Lobnik.

Lobnikova je dodala, da za zdaj niso prejeli morebitne zmanjšane količine plina, prav tako pa nimajo lastnih rezerv in so popolnoma odvisni od nacionalnega distributerja, ki jih trenutno v celoti oskrbuje po pogodbi. Sicer pa je po njenih besedah ravnanje v primeru kriznih razmer jasno zapisano v uredbi o zanesljivosti oskrbe, o njihovih konkretnih odjemalcih, ki bi lahko bili v primeru krize prvi oškodovani, pa ni želela govoriti, a je zagotovila, da bodo o tem sproti obveščali javnost.

55 odstotkov plina iz Rusije

Slovenija po okvirnih podatkih letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, 10 odstotkov pa iz Avstrije in drugih držav. Največ, 95 odstotkov plina, v Slovenijo dobavi Geoplin, ki je bil po podatkih za konec leta 2007 v 31,4-odstotni lasti države in 27,6-odstotni lasti največje slovenske energetske družbe Petrol.