Na čelu romunske vlade šef obveščevalcev?

Romunski premier Emil Boc je danes odstopil po več tednih protestov proti njegovi desnosredinski vladi zaradi ostrih varčevalnih ukrepov. Kot je pojasnil, se je za odstop odločil, ker želi "zmanjšati politične in socialne napetosti" v državi.

Romunski predsednik Traian Basescu je odstop Boca sprejel in nato pravosodnega ministra Catalina Predoiuja imenoval za začasnega premierja. A že po nekaj urah je na mizi novo ime. Mihai Razvan Ungureanu – vodja romunske obveščevalne službe je dobil zaupanje predsednika, ki ga je predlagal za novega premierja. Potrditi ga mora še parlament. Boc je ob odstopu poslance pozval, naj čim prej glasujejo o novi vladi, s čimer bi Romuniji zagotovili stabilnost v teh težkih časih.

43-letni Ungureanu ima sedaj deset dni, da oblikuje svojo vladno ekipo in dobi zaupnico v parlamentu. Pogovori novega premierja s koalicijskimi strankami naj bi se začeli že v torek zjutraj. Ungureanu je sicer napovedal tudi pogovore s socialno-liberalno opozicijo, čeprav ta vztraja, da so edina rešitev za državo predčasne volitve.

V letih 2004–2007 je bil Ungureanu zunanji minister, sicer pa se lahko pohvali z diplomo iz zgodovine ter poznejšim magisterijem univerze v Oxfordu. Tekoče govori angleško, francosko in nemško. S položaja ministra je odstopil zaradi spora s tedanjim premierjem Calinom Tariceanujem, nakar je bil imenovan za vodjo obveščevalne službe.

45-letni Boc je bil premier od leta 2008, ko je Romunijo prizadela huda recesija. Njegova vlada je morala naslednje leto poklicati na pomoč Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropsko unijo, v zameno za 20 milijard evrov posojila pa je sprejela drastične varčevalne ukrepe za zmanjšanje javne porabe. Plače v javnem sektorju je znižala za 25 odstotkov, zamrznila pokojnine, brez dela pa je ostalo več 10.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Romunija je lani sklenila drugi, preventivni dogovor z IMF in EU o petih milijardah evrov posojila, ki bi ga dvignila samo v nujnem primeru. Po dveh letih recesije je Romunija lani znova beležila gospodarsko rast, javni primanjkljaj pa naj bi znašal manj kot tri odstotke BDP. Misija IMF in EU je v nedeljo pohvalila Bocovo vlado za reforme, ki jih je izvedla v zadnjih dveh letih.