'Rokometna dvorana? Rokomet? Kaj je to?'

Prve dni svetovnega rokometnega prvenstva v Katarju sem naletel na ničkoliko nenavadnih izpovedi taksistov. Če so mi bile nekaj časa še zabavne, sem ob delavcih, ki v Doho pridejo iz Pakistana, Kenije, Gane, Myanmara in še kod, vse bolj spoznaval, kako žalostne so v bistvu njihove zgodbe. Kako zelo so dnevno izkoriščani, koliko zaslužijo in zakaj, kdaj pa kdaj prosijo, da ni treba prižgati taksimetra.

A če so zgodbe tukajšnjih taksistov žalostne, so tiste zaposlenih v nakupovalnih središčih – teh je veliko, cenovno so manj dostopni kot na sončni strani Alp – naravnost smešne. V praktično vsakem centru imajo namreč stojnico, na kateri je možno kupiti spominke, povezane s svetovnim rokometnim prvenstvom. Se razume – ne s kreditno kartico, ampak le gotovino. Cenovni razpon je velik, predvsem pa je stojnica obarvana tako zelo, da se močno razlikuje od drugih prodajaln najrazličnejšega blaga.

A vsi Katarci, čeprav jih na to opominjajo tudi stojnice, ne vedo, da Doha gosti svetovno prvenstvo. V enem izmed središč sem se namreč z novinarskim kolegom zanimal, kje je najbližja pot do dvorane Duhail, a zaman.

Rokometna dvorana? Rokomet …

V Katarju rokomet ni šport številka 1, čeprav ima njihova izbrana vrsta vse možnosti, da osvoji medaljo. Tu jih bolj zanima nogomet – stadionu na prvenstvenih obračunih sicer niso polni –  predvsem pa motociklizem, dirkanje z vodnimi skuterji, formula 1 na vodi, kamelje dirke in še kaj. A vseeno bi lahko vedeli, da se rokomet igra v dvorani, nenazadnje so za potrebe prvenstva zgradili mogočna objekta imenovana Duhail in Lusail, tudi Al Sadd pa je bil deležen prenove in širitve. Kdo ve, morda pa bo drugače po SP. Denimo če z vseh strani favorizirani Katarci, osvojijo kakšno odličje.