Rocinha je največja favela v Riu. Od ostalega mesta naj bi jo kmalu ločeval tri metre visok zid, ki kritike spominja na tistega na Zahodnem bregu, pa tudi na berlinskega.

Rio de Janeiro, mesto nasprotij. Drugo največje v Braziliji in tudi v Južni Ameriki, dom več kot šest milijonov ljudi. V širšem mestnem območju jih živi še dvakrat toliko. Je tudi mesto, kjer so razlike med bogatimi in revnimi preprosto nepredstavljive. V nekaterih četrtih je življenjski standard višji kot v Skandinaviji, v drugih se lahko primerja le z obubožanimi afriškimi državami.

V revnih četrtih, tako imenovanih favelah, živi vsak peti prebivalec Ria. Po mestu jih je raztresenih več kot 500, največja med njimi in tudi najbolj znana pa je Rocinha. Mesto v mestu, le kilometer od morja, se vzpenja na strmem pobočju, stisnjeno med razkošne stolpnice, tropski gozd in prepadno steno.

Po novem pa naj bi ga od 'srečnejšega' sveta ločevala še ena pregrada – tri metre visok betonski zid. Uradno naj bi z njim preprečili širjenje močno prenaseljene favele na območje tropskega gozda, čemur pa prebivalci ne verjamejo. "Zid predstavlja geto, apartheid, konec komunikacije med ljudmi, zato se borimo proti njemu," je dejal predstavnik prebivalcev Rocinhe Antonio Ferreira de Mello. "Širjenje favel v gozd lahko preprečiš tudi na druge načine," je prepričan.

Od marca so zgradili že več sto metrov zidov. Na nekaterih mestih pa bodo po posvetu s prebivalci namesto zidu zgradili sprehajalne poti in tako preprečili širjenje favel. (Foto: Reuters)

"Kakršen koli zid nikoli ni bil dobra ideja,“ se strinja tudi Paulo Vannuchi, minister, ki je v vladi odgovoren za človekove pravice. Kritiki so našli dovolj zgovorne primerjave: omenjajo berlinski zid in tistega, ki ga pod pretvezo varnosti Izraelci gradijo na Zahodnem bregu.

Tudi zaščita narave v primeru Ria naj bi bila le izgovor. V resnici naj bi ga gradili, ker oblasti niso sposobne preprečiti širjenja favel in poskrbeti za večjo socialno vključenost njihovih prebivalcev. Poleg tega večino nadzirajo kriminalne združbe, ki naj bi tudi v tropskem gozdu našle skrivališča za drogo in orožje. Poraja pa se še eno vprašanje: Zakaj naj bi se zid dvigal le v tistih favelah, ki so najbližje bogatim četrtim? Je razlog res zaščita narave?

Zaradi množičnega in ostrega nasprotovanja so oblasti prvotne načrte nekoliko oklestile, a še vedno naj bi okoli Rocinhe in še 12 favel, ki naj bi prav tako ogrožale tropski gozd, zgradili 14 kilometrov zidov. Del so jih že. Od marca, ko se je gradnja začela, so postavili že več sto metrov betonskih pregrad.

Tudi nekaj dobrega se je izcimilo iz tega

Pogled na Rocinho. Slika je iz leta 2000, favela se je od takrat še razširila. (Foto: Reuters)

Verjeli ali ne, nekateri prebivalci revnih mestnih četrti so pozornosti, ki so je deležni zaradi načrtov o gradnji zidu, celo veseli. Končno se namreč oblasti ukvarjajo tudi z njihovimi problemi.

Tako so oblasti marca napovedale denarno pomoč za najrevnejše družine, da bi na ta način pomagali rešiti njihove stanovanjske probleme. Prav to naj bi bila srž problema, v favele se namreč preseljujejo tisti, ki si stanovanja drugje ne morejo privoščiti. Do leta 2011 naj bi zgradili milijon novih domov, kar pa je v državi, kjer jih po nekaterih ocenah primanjkuje kar sedemkrat toliko, le kaplja v morje.