Preživela: Mislili smo, da je območje prizadel potres, šele, ko so nas rešili, smo izvedeli, da je bil plaz

Danes mineva teden dni od tragedije v Farindoli, ko je ogromen plaz pod seboj ne le zrušil, pač pa tudi prestavil hotel Rigopiano. Iskalna akcija se v vsem tem času ni ustavila niti za hip, a čeprav upanje še tli, možnosti, da bil pod ruševinami še kdo živ, praktično ni več. Ponoči so našli še tri trupla, danes dve, skupno število žrtev se je tako povzpelo na 25. Še štirje ljudje so pogrešani, 11 pa so jih uspeli rešiti. "Ne bomo se ustavili, dokler ne bomo z gotovostjo vedeli, da tam ni nikogar več. Iskali bomo do konca," je dejal predstavnik civilne zaščite Luigi D’Angelo.

Ena od preživelih, Giorgia Galassi, je dejala, da je izvedela, da je hotel zasul snežni plaz šele, ko so jo rešili. Prepričana je namreč bila, da je območje prizadel potres. "Nismo vedeli, dokler nam niso gasilci povedali. Ves čas smo mislili, da se je šlo za močan potres," je povedala novinarjem AP.

Plaz v številkah

Prejšnjo sredo se je z gore utrgalo kar 50 tisoč ton snega in s hitrostjo 100 kilometrov na uro zdrvelo proti hotelu. Ko ga je plaz dosegel, je bila njegova masa že več kot dvakratna – 120 tisoč ton. To je tako, kot bi se v hotel hkrati zaletelo 4000 polno naloženih tovornjakov, so izračunali italijanski mediji. Stavba preprosto ni imela možnosti. Pritisk je bil kar 20 ton na kvadratni meter,  opečnata stena pa zdrži največ 0,3 tone na kvadratni meter.

Šele ob 17.40 se je nekdo spomnil, da ima telefonsko številko direktorja hotela Bruna di Tommasa. Oglasil se je, bil je v Pescari, osebnoje šel prosit, naj splužijo cesto do hotela. Nekaj ur prej je že poslal elektronsko sporočilo, ki zdaj kroži v italijanskih medijih. Zapisal je, da goste skrbi in da hočejo čim prej domov. Zapadlo je dva metra snega, večkrat je zmanjkalo elektrike, goriva za generatorje pa je dovolj le še za kakšen dan. A ko se je oglasil na klic, tudi sam ni verjel, da se je zgodila tragedija. "Malo prej sem govoril z njimi," je povedal. Kdaj natančno, ga nihče ni vprašal.

Medtem je Parete v avtomobilu čakal na kakršne koli informacije. Ker jih ni bilo, je še naprej poskušal priklicati pomoč. Ob 18.03 se mu je javil njegov šef, Quintino Marcella, in šel v akcijo. Po vrsti je poklical številke za pomoč v sili 112, 118 in nazadnje 113. Šele na slednji so mu prisluhnili in ga vezali dalje. A ženska, ki jo je dobil, mu nikakor ni verjela. "Ta zgodba se širi že od jutra," je poslušal. Marcella je poskusil znova. Še dvakrat je po vrsti zavrtel vse številke, dokler mu telefonist na 113 končno ni verjel. Ob 19.40 je bila reševalna akcija končno v teku. Dve uri in 31 minut od prvega Paretovega klica.

Tudi potem pa ni šlo gladko. Zaradi ogromnih, do treh metrov visokih nanosov snega so reševalci napredovali le počasi, dokler niso dokončno obstali. Ena skupina je nato opolnoči pot nadaljevala na smučeh. Hotel so dosegli ob štirih zjutraj. Od nesreče je minilo vsaj 11 ur. 

Abruci zaviti v črnino

V Abrucih, regiji, kjer se je zgodila tragedija, se nesreče kar vrstijo, reševalci pa imajo polne roke dela ne zgolj z iskanjem pogrešanih v porušenem hotelu, ampak tudi z reševanjem družin, ki so zaradi več metrov snega po več dni odrezane do sveta, brez elektrike in v številnih primerih tudi brez ogrevanja. Pod težo snega se namreč lomijo daljnovodi, prožijo se plazovi. Poleg tega je regijo streslo več močnih potresov.

Včeraj pa je udarila še ena tragedija: med reševalno akcijo je v globel strmoglavil helikopter. Umrlo je vseh šest ljudi na krovu, med njimi dva reševalca, ki sta sodelovala pri iskanju pogrešanih v zasutem hotelu. Helikopter je bil na poti v bolnišnico v L'Aquili, kamor so peljali smučarja, ki se je poškodoval na smučišču Campo Felice. Helikopter je strmoglavil v 500 metrov globoko sotesko v bližini hotela.