Revščina v Grčiji razbija družine
Kriza je nekatere Grke prignala tako daleč, da se morajo odpovedati svojim otrokom. Zaradi brezposelnosti starši otrokom ne morejo nuditi zavetja in hrane. Številni malčki so tako zapuščeni v vrtcih in na pragih dobrodelnih organizacij.
Finančna kriza je nekatere grške družine pripeljala tako daleč, da se morajo odpovedati svoji največji dragocenosti – svojim otrokom. Neka učiteljica v vrtcu v Atenah je nekega jutra našla sporočilo, na katerem je pisalo: "Danes ne bom prišla po hčerko, ker ne morem več skrbeti zanjo. Prosim, dobro poskrbite zanjo. Žal mi je. Mama."
V zadnjih dveh mesecih so na pragu mladinskega centra za revne, ki ga vodi duhovnik Antonios, našli kar štiri otroke, vključno z dojenčkom, starim le nekaj dni. Iz ene od dobrodelnih organizacij pa poročajo, da so k njim prišli starši dvojčkov, ki sta bila v bolnišnici zaradi podhranjenosti. Podhranjena je bila tudi mama, ki zaradi tega ni mogla dojiti.
Starši pripeljejo otroka v vrtec in ne pridejo več ponj. (Foto: Thinkstock)
Taki in podobni primeri pretresajo državo, kjer so družinske vezi zelo pomembne. Nesposobnost skrbeti za otroka je za Grke nekaj nesprejemljivega. A razmere so res težke.
Mama, ki je svojo dveletno deklico prinesla v mladinski center, je povedala, da je brez službe, poleg tega je družina izgubila streho nad glavo, zato nujno potrebujejo pomoč. A preden ji je osebje pomagalo, je ženska izginila, ostala pa je deklica.
V centru so povedali, da je v preteklem letu več sto staršev želelo pustiti otroke pri njih. "Pravijo, da nimajo denarja, prostora za bivanje ali hrane za otroke, zato upajo, da bomo mi lahko poskrbeli zanje," je povedal Antonios. Tudi pred krizo se je dogajalo podobno, a Antonios še nikoli ni doživel, da bi otroke starši kar zapustili.
Dobrodelne organizacije otroku ne morejo nuditi najpomembnejšega, ljubezni staršev, meni duhovnik Antonios. (Foto: Reuters)
Ena od žensk, ki je morala zaradi revščine hčerko pustiti v oskrbi dobrodelne organizacije SOS Children's Villages (SOS Otroške vasi), je povedala, da je morala deklico več ur na dan puščati samo doma, ko je iskala službo. Preživeli sta le s pomočjo obrokov, ki sta jih dobili v lokalni cerkvi. Da hčerko preda dobrodelni organizaciji, se je mama odločila, ker se ji ni zdelo pravično, da otrok trpi. Zdaj ima mama delo v baru, a zasluži komaj 20 evrov na dan. Hčerko vidi približno enkrat na mesec in upa, da se bo njen ekonomski položaj toliko izboljšal, da bo otrok lahkio spet pri njej.
Direktor omenjene organizacije Stergios Sifnyos je dejal, da ni navada, da bi sprejemali otroke družin, ki so v stiski, zaradi revščine. Tega tudi ne želijo početi. V preteklosti so sprejemali otroke staršev, ki so imeli težave z drogo ali alkoholom. Zdaj je glavni razlog revščina.
Glavni psiholog dobrodelne organizacije Smile of a Child (Otrokov nasmeh) Stefanos Alevizos je opozoril, da doživi otrok, ki je zapuščen, zelo velik pretres. Izkušnja ločitve je nasilno dejanje, saj otrok ne razume, zakaj ga starši nočejo, je povedal. Najbolj tragično pa je, da so tisti starši, ki otroke oddajo, najverjetneje tudi starši, ki svoje otroke najbolj ljubijo, opozarjajo v organizaciji. Poudarjajo, da starši v takih primerih naredijo, kar je najbolje za otroka. S tem pa se ne strinja, saj meni, da je za otroka boljše, ne glede na vse, če ostane z družino. Opozarja, da oni lahko otroku nudijo hrano in zavetje, a mu ne morejo ponuditi najpomembnejše stvari, in sicer ljubezni staršev, poroča BBC.
Glasuj
Stanoval sem pri ženski, ki je živela s sinom v črni kuhinji. Preprosto življenje. Kadar ga v duhu podoživim, vidim, kako smo bili mi polne riti že takrat...
Potem sem teh 25 let opazoval hitro grško rast. Ni mi čudno, da je tako.
Imajo vse pogoje, da bi mirno in ležerno živeli.
Ni jim bil potreben skok v suženjstvo kapitala.
Tudi nam ni.
Ravno zato; ker jih "elita" lažje na ta način uniči! Ali niste opazili, kako so tudi, ko se je Slovenija vključila v EU, obljubljali, da bodo subvencionirali kmetijstvo, da ga bodo spodbudili, učinek pa je bil ravno obraten; NE SLUČAJNO! "Elita" vedno obljublja drugače kot potem v resnici naredijo! "Spin" je njihov moto! Zato, če še kdo upa, da obstaja pošten politik, potem naj raje išče suho vodo, ker jo bo prej našel...
Sicer je pa podobna situacija v Sloveniji - bentimo čez tujce, da nam odžirajo delovna mesta, hkrati ga pa ni junaka, ki bi šel delat najmanj 12 ur na dan v vseh vremenskih razmerah za manj kot 3 evre na uro, pa še od tega jim delodajalec odtrga za sobo.
Ni toliko velika finančna kriza kot je velika kriza vrednot in morale.
Ti pa o krizi vrednot. Poglej si raje romunske otroke s postaje. Šli so od doma, ker ni bilo doma hrane.
ker ce bi res tako potrebovali delo, bi vsako urico izkoristili....
Lenuhov ne podpiram...)))
hotela je povedati, da če imaš na izbiro iti delati 12 urn na dan za 3 eur na uro v zameno za to, da obdržiš otroka, ali pa da ne delaš in moraš otroka zapustiti, boš verjetno izbral prvo možnost.... verjetno bi se večina tako odločila...
"The Federal Reserve System plača ameriško finančno ministrstvo na 20,60 $ na tisoč bankovcev - nekaj več kot 2 centa vsak - ne glede na njegovo nominalno vrednost. Federal Reserve Notes, mimogrede, so edina vrsta valute, ki se danes proizvaja za obtok. So izključno Natiskani s strani
Urada državne blagajne za graviranje in tiskanje, in 20,60 $ na tisoč je cena odražena kot celotn stroškovna proizvodnja. Federal Reserve Notes so natisnjene v 01, 02, 05, 10, 20, 50, in 100 dolarjev apoenov le; ugotavlja, 500, 1000, 5000, in 10.000 apoenov so bili nazadnje natisnjen leta 1945 "Donald J. Winn, pomočnik. svet guvernerjev Federal Reserve Bank.
In pod goljufom... se bo kmalu začelo to dogajati tudi v Sloveniji :-(
Ralph M. Hawtrey, sekretar britanske zakladnice
Seveda so nekateri polni denarja, saj ravno zato gre tu. Sistem je pokvarjen do amena. Če pa ni važno, kako se dobi denar, potem pa ustanovimo enake pravice za vse ljudi na zemlji in vsem privatnikom dajmo pravico tiskanja denarja, tako kot to delajo privatniki v ECB! Daj, prosim, razmisli malo, obljubim, da ne bo bolelo, če boš začel razmišljat.
Če mi pa vrednost bajte pade na polovico, potem pa imam problem. Na Floridi in Arizoni cene še padajo.
Banke so upale na velik donos, dokler je šlo gospodarstvo gor.Da je povprečna cena par sto tisoč dolarjev za hišo v ameriki normalna bi se lahko vprašali kako reč ali dve.Seveda padajo cene vsepovsod po ameriki.če pride amerika in ostal svet v orenk recesijo in depresijo potem bdo velika ameriška mesta postala hellholi, podobni detroitu(razen mogoče kakega washingtona in NY ter ostalih res velikih mest, kjer se bo zbrala elita in tam varno živela pod budnimi očesi najetih vojakov).take cene kot ima amerika NISO vzdržne, ne na kratki ne an dolgi rok.da dobi povprečen državljan pod 50K letne plače, kupi pa bajto za pol miljona ali več, ker pač banka trdi da si on to lahko privošči je absurd.Že v štaru bi morala banka reči NE, bi pa lahko rekli kako besedo o ameriški inteligenci...

















