Grki pod pritiski, Madžari v nemilosti

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn v prvi polovici leta v Evropi pričakuje "zmerno recesijo". Na to kaže več dejavnikov, pravi in opozarja, da bo gospodarsko okrevanje verjetno preloženo na drugo polovico leta. Finančni ministri EU so sicer danes razpravljali o ukrepih za rast.

Kaj bo z Grčijo?

Na zasedanjih finančnih ministrov Evropske unije (EU) so bile v ponedeljek in danes v ospredju težave z Grčijo, ki še ni dosegla ključnega dogovora z zasebnimi upniki o delnem odpisu njenega dolg. Ob tem Unija krepi pritiske na to državo, naj stori več pri izvajanju strukturnih reform. Več finančnih ministrov je danes poudarilo, da Grčija doslej ni storila dovolj in da je ogrožen drugi program pomoči državi. Avstrijska ministrica Maria Fekter je tako dejala, da evrska skupina želi od grških politikov pisne zaveze k reformam kot pogoj za drugo pomoč državi.

Poleg tega je evrska skupina v ponedeljek zvečer Grčijo in njene zasebne upnike pozvala, naj dogovor o delnem odpisu grškega dolga dosežejo "v prihodnjih dneh", pri čemer naj bodo obrestne mere "občutno pod 3,5 odstotka". Po nekaterih navedbah naj bi bil ta dogovor tudi pogoj za naslednji obrok posojil Grčiji v okviru pomoči, dogovorjene maja 2010, ne le za opredelitev drugega programa pomoči tej močno zadolženi državi.

Prvi mož Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charles Dallara, ki se z Atenami pogaja v imenu več kot 450 zasebnih upnikov Grčije, je danes izpostavil nevarnost siljenja vlagateljev v odpis dolga. Za grško televizijo je že povedal, da je povprečna obrestna mera med 3,8 in štirimi odstotki, za katero si prizadevajo zasebni vlagatelji pri zamenjavi obveznic, največji prispevek, ki ga lahko sprejmejo. Ob tem je prvi mož IIF poudaril, da več kot 50-odstotnega odpisa dolga zasebni vlagatelji niso pripravljeni sprejeti. To je "maksimalna izguba, ki so jo zasebni upniki pripravljeni sprejeti prostovoljno", je poudaril.

Ob tem je posvaril, da evropski voditelji s strogimi stališči ogrožajo "desetletja napredka". "Na kocki je tudi stabilnost Evrope," je menil. Sicer pa je poudaril še, da bi morale evropske države podpirati svoj zasebni sektor, ki bo ključno vlogo odigral tudi pri refinanciranju državnega dolga številnih držav, od Francije do Portugalske.

Poljaki grozijo

Pomembna točka razprav ministrov v minulih dneh je bila medvladna pogodba o fiskalnem paktu. V pogajanjih o tem ni več bistvenih vsebinskih odprtih vprašanj, je danes v Bruslju povedal minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.

Odprta pa so še obrobna vprašanja, na primer ali se bodo lahko določenih sestankov udeleževale le članice z evrom ali tudi tiste zunaj območja evra. Tako je poljski premier Donald Tusk danes odločno opozoril evropske voditelje, da njegova država ne bo podprla pogodbe o fiskalnem paktu, če njihovi predstavniki ne bodo povabljeni na sestanke držav evroobmočja. Poljska je članica Evropske unije, a ne tudi članica evroobmočja. Evropski voditelji naj bi pogodbo podpisali 30. januarja.

Temelj omenjene pogodbe je sicer novo fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Proces zapisa zlatega pravila v ustavo se je minuli teden začel tudi v Sloveniji. Pogodba naj bi bila dogovorjena na vrhu EU v ponedeljek in podpisana marca, nato pa bo stekel postopek ratifikacij. Cilj je, da pogodba začne veljati 1. januarja 2013, a za uveljavitev naj bi jo moralo ratificirati 12 članic območja evra.

Kaj bo z Madžari?

Finančni ministri EU so sicer danes pritrdili oceni Evropske komisije, da Madžarska ni dosegla zadostnega napredka za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Madžarski zato grozi zamrznitev izplačil sredstev EU.

Madžarski premier Viktor Orban se je sestal z vodstvom Evropske unije. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v sporočilu za javnost pogovor z madžarskim premierom označil za "izčrpen in konkreten", pri čemer je izrazil pričakovanje, da bo Madžarska v celoti spoštovala evropsko zakonodajo.

Evropska komisija je minuli teden sprožila tri pravne postopke proti Madžarski, ker meni, da bi lahko njena nova zakonodaja ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov. Budimpešta ima največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove. "Za Evropsko komisijo je bistveno, da zagotovi, da bo Madžarska, ravno tako kot vse druge države članice, spoštovala evropsko zakonodajo, tako v črki kot v duhu," je poudaril Barroso.

Orban je na srečanju "pokazal pripravljenost Madžarske na hitro rešitev vprašanj, ki jih je načela komisija", je poudaril Barroso. Predsednik komisije je poudaril tudi, da obstaja "širša politična zaskrbljenost", na katero mora madžarska vlada odgovoriti.

Orban se je pred tem sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzom in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. Po srečanju s Schulzem je Orban izrazil polno pripravljenost na odprto razpravo o vprašanjih, ki jih Budimpešti očitajo v Bruslju, s ciljem doseči za obe strani sprejemljiv dogovor. Schulz je medtem Orbana pozval, naj prilagodi ostro in pogosto protievropsko retoriko, ki jo uporablja doma, proevropski in spravljivi retoriki, ki se je poslužuje v Bruslju. "Tako kot bi se morali Evropejci zavedati, da Orban ni neumen, tako bi se moral Orban zavedati, da Evropejci niso neumni," je bil slikovit Schulz.