Švica se je odločila, da svojo skrb za domače živali popelje še korak naprej. Marca bodo namreč izvedli referendum glede tega, ali bi morale imeti domače živali pravico do odvetnika na sodišču.

Alpska država je že zdaj znana kot prvak v zagotavljanju čim boljšega življenja za živali. Nedavno je tako celo spremenila ustavo z določilom, da je mučenje rastlin prepovedano, septembra lani pa je sprejela zakon, s katerim podeljuje številne pravice domačim živalim oziroma uvaja številne kazni za njihove lastnike ob morebitnih kršitvah.

Prvi živalski odvetnik

Če bodo Švicarji podprli tokratni referendum, bo vsak kanton v državi moral angažirati odvetnika, ki bo 'dežuren' za reševanje težav domačih živali in preprečevanje njihovih zlorab.

"Ljudje, obtoženi zaradi krutosti do živali, lahko najamejo odvetnika, živali pa ne morejo," je dejal odvetnik Antoine Götschel. "Tu pa v zgodbo vstopim jaz."

Götschla je namreč leta 2007 angažiral kanton Zürich, da bi posredoval v primerih krutega obnašanja do živali, pri čemer on zastopa živali. Poskus je bil tako uspešen, da je spodbudil organizacije za pravice živali k zbiranju podpisov, potrebnih za razpis referenduma. Zbrali so jih še več kot potrebnih 100.000.

'Živalski odvetniki nepotrebni'

Vsi nad zamislijo sicer niso tako navdušeni. Vlada, kmetje in vzreditelji psov se tako bojijo, da bi to lahko pomenilo uvedbo strožjih predpisov. Prejšnji teden so zato ustanovili svet z imenom Iniciativa proti nepotrebnim živalskim odvetnikom.

"Živalski odvetniki so nepotrebni. Ne morejo preprečiti zlorabljanja živali, saj se lahko vključijo šele, ko je do zlorabe že prišlo," pravijo v omenjenem svetu.

Götschel temu ostro nasprotuje. V njegovem primeru se živalim sicer ni treba pojaviti na sodišču, še vedno pa jih zastopa, tako kot bi zastopal ljudi – za kršitelja zahteva pravično kazen.

Njegovo delo je tako med drugim tudi braniti zakonodajo iz leta 2008, ki zlate ribice, kanarčke in morske prašičke označuje za socialne živali in prepoveduje, da bi bile same. Zlate ribice tudi ne smejo živeti v akvariju, ki ima vse štiri strani prozorne, saj ribe potrebujejo zatočišče. Lastniki psov morajo, preden si omislijo živalskega prijatelja, na štiriurni tečaj o negi in vzreji.

Götschel, ki se sicer ukvarja tudi z drugimi spori, od zapuščinskih do ločitvenih, pa se ne vtika v življenje rastlin, tudi če so ustavo spremenili tako, da rastlinam podeljuje dostojanstvo. Ustavnopravno je torej narobe, na primer, "obglaviti divjo rastlino ob poti brez nekega racionalnega razloga".

Prvi živalski odvetnik je raje, kot da bi iskal kršitelje zakonodaje o rastlinah, redno na sledi mučiteljem živali. Pri zahtevanju kazni seveda upošteva, ali je bila zloraba namerna, kako hladnokrven je človek, ki jo je storil in podobno. Največja možna kazen za zlorabo živali je sicer tri leta zaporne kazni, vendar pa se jih večina konča z denarno odškodnino.

Zloraba živali odkrita ob posredovanju zaradi pretepa

Ne zgodi se redko, da tovrstne zločine ugotovijo po naključju. Götschel tako pove primer, da je policija nekoč vdrla v hišo, v kateri naj bi na podlagi anonimne prijave moški pretepal svojo soprogo. Vendar pa je policija ugotovila, da ima par tudi osamljenega kanarčka. Ker zakon določa, da ta, glede na to, da je socialna žival, ne sme biti sam, so kazni za zlorabo soproge dodali še kazen za zlorabo živali.