Sirska vojska še vedno oblega mesto Homs, ki je v primežu Asadove vojske že tretji teden, v soseske, ki so še v rokah upornikov, pa poleg vojske prodirajo tudi elitne oklepne enote. V napadih je umrlo najmanj 20 ljudi. Humanitarne organizacije poročajo, da se razmere iz ure v uro slabšajo, po dolgotrajnih prizadevanjih pa se je sirskemu Rdečemu križu uspelo prebiti do najhuje prizadete soseske Baba Amr.
Poleg napadov na Homs se zaostrujejo tudi napadi na center upora proti predsedniku Bašarju al Asadu, mesto Helfaja. Aktivisti so potrdili, da je v napadu na sunitske soseske umrlo 20 ljudi, v zadnjih dveh tednih pa je bilo v povračilnih napadih ubitih najmanj 100 ljudi.
Ranjena novinarja končno na varnem
Po večdnevnih prizadevanjih se je iz obleganega mesta uspelo rešiti tudi britanskemu novinarju in fotografu Paulu Conroyu in francoski novinarki Edith Bouvier, so potrdili diplomatski viri. Conroy in Bouvierjeva sta bila ranjena med obstreljevanjem sirske vojske, v napadu pa sta 22. februarja umrla novinarka ameriškega Sunday Timesa Merie Colvin in francoski fotograf Remi Ochlik.
Kot poroča BBC, je do zdaj potrjeno, da se je iz Homsa uspelo rešiti Conroyu. Da je njegov 47-letni sin na varnem, je potrdil Conroyev oče Les Conroy, iz mesta pa so ga na podeželje pomagali pretihotapiti sirski uporniki, v noči na torek pa so ranjenega novinarja prenesli v Libanon. Da je na varnem v Libanonu tudi francoska novinarka, je potrdil sam francoski predsednik Nicholas Sarkozy, ni pa znano, kaj se je zgodilo s trupli obeh ubitih novinarjev. Rosemarie Colvin, mati ubite novinarke Marie, je za BBC povedala, da upa, da bo lahko prejela hčerkino truplo. "Želim si, da mi vrnejo hčer, in ne morem se umiriti, mirno zaživeti, dokler so hčerkini ostanki v Siriji," je povedala.
Uradni Damask: v Siriji poteka demokratizacija
Asadov režim si, medtem ko vojska obračunava z uporniki, prizadeva po 11-mesečnem nasilju svetu prikazati, da si prizadeva za demokratizacijo. Veljati je tako začela nova ustava, ki jo je po besedah uradnega Damaska na referendumu v nedeljo podprlo 90 odstotkov volivcev.
Kot zatrjuje Asad, bodo po sprejetju nove ustave v treh mesecih razpisane svobodne večstrankarske volitve, iz besedila pa je črtano tudi določilo, da stranka Baath upravlja tako državo kot družbo. Politični pluralizem in dejstvo, da lahko predsednik vlada državi le dva sedemletna mandata, sta po Asadovih besedah dokaz, da se v državi izvajajo demokratične reforme.
Zadnje opozorilo uradnemu Damasku?
V Ženevi se je medtem na kriznem sestanku sestalo 47 članic Sveta Združenih narodov za varstvo človekovih pravic. V Siriji primanjkuje hrane, zdravil in goriva, humanitarna kriza pa zahteva hitro in odločno ukrepanje. Tarča brutalnih napadov sirske vojske so predvsem soseske, v katerih živi pretežno civilno prebivalstvo, poleg Homsa pa se razmere izrazito slabšajo tudi v mestih Deraa in Zabadani.
Osrednji organ, ki v Združenih narodih skrbi za varovanje človekovih pravic, je tako že četrtič obsodil brutalno nasilje sil, zvestih predsedniku Bašarju al Asadu, tokratno zasedanje pa so zahtevali Turčija, Katar, Kuvajt in Savdska Arabija. Ali bo v četrto le sprejeta resolucija za sirsko vprašanje, je odvisno predvsem od Rusije in Kitajske, ki sta posredovanju mednarodne javnosti v Siriji dosledno nasprotovali.
Odgovorni bodo privedeni pred sodišče
Kot je ob začetku zasedanja že v ponedeljek povedal francoski zunanji minister Alain Juppe, je "glavna naloga zasedanja izraziti ogorčenost celotnega sveta nad gnusnimi zločini, ki jih sirska oblast izvaja nad lastnim ljudstvom". Francija zato zahteva, da se pristojne prijavi na mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Britanski sekretar za zunanje zadeve William Hague medtem dvomi, da bi takšen sklep podprli Rusija in Kitajska, ki sta z vetom ustavili vse poskuse razrešitve sirskega vprašanja.
Izvedenci Združenih narodov so sestavili tudi zaupni seznam oficirjev sirske vojske in vladnih uradnikov, ki bi jim lahko sodili oziroma jih preiskovali zaradi suma zločinov proti človečnosti. Kot so ugotovili, se Sirija vse bolj militarizira, varnostne sile pa sistematično teptajo osnovne človekove pravice.
Kot je za BBC povedal libanonski poročevalec in poznavalec razmer v Siriji Jim Muir, je bil z grožnjo, da bodo odgovorni privedeni pred haaško sodišče, proti uradnemu Damasku izstreljen opozorilni strel, da bo mednarodna skupnost tudi v primeru premirja zahtevala ustrezno kazen za krivce.
K spremembam pozivajo tudi nekdanji zavezniki
Tunizija je izrazila pripravljenost ponuditi zatočišče sirskemu predsedniku Asadu in njegovi družini, če bi bil dosežen dogovor o umiku al Asada s predsedniškega položaja. Tunizijski predsednik Moncef Marzouki se je zavzel tudi za njihovo sodno imuniteto.
K spremembam v Siriji in organizaciji svobodnih volitev je pozval tudi iraški premier Nuri al Maliki. "Spremembe so nujne. Razmere brez sprememb ne bodo stabilne," je dejal Maliki, ni pa povedal, kakšne spremembe si želi v Siriji, poudaril pa je, da si Sirci zaslužijo več svobode.
Naj sodelujejo z Rdečim križem, ki si prizadeva pomagati civilistom, pa je danes oblasti v Damasku pozvala Rusija.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.