Primer enojajčnih dvojčkov, ki sta pri 45 letih raje izbrala smrt, kot da bi se spopadla z življenjem, v katerem ne bi mogla ne videti ne slišati drug drugega, je v Belgiji znova sprožil razprave o evtanaziji.
Zdravniki v bruseljskem kliničnem centru so namreč njuno željo spoštovali in jima pomagali umreti. Smrtonosno injekcijo so jima dali, potem ko sta skupaj spila še zadnjo skodelico kave in se poslovila. "Pravice do evtanazije jima nismo zagotovili zgolj zato, ker sta bila gluha in tudi vse bolj slepa, ampak zato ker nista več prenesla dejstva, da se ne moreta ne videti ne slišati," je povedal predstavnik bolnišnice.
Belgija je ena redkih držav, v katerih je evtanazija uzakonjena. Zanjo se lahko odloči odrasla oseba, ki je sposobna sama sprejemati sodbe in tudi sama izbere predčasno smrt. Željo po smrti mora večkrat izraziti, jasno mora namreč biti, da je odločitev nepreklicna. A to niso vsi kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni. Evtanazijo lahko odobrijo le bolniku, ki trpi neznosne in vztrajne telesne ali duševne bolečine, ki jih z medicinsko pomočjo ni več mogoče blažiti, in pri katerem upanja na ozdravitev ni več.
Prav tu pa se zaplete. Na bolnišnico namreč letijo kritike, da brata nista trpela tako zelo, da bi bila evtanazija opravičljiva. "Neznosno trpljenje je lahko tako psihično kot fizično. Brata sta bila nerazdružljiva. Skupaj sta živela in imela enako službo," pa na to odgovarja predstavnik bolnišnice.
Brata sta umrla že 14. decembra, njuna družina pa ju je pri odločitvi podprla.
