Radovan Karadžić (Foto: Reuters)

Sojenje nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću se bo nadaljevalo 1. marca 2010, je sporočilo haaško sodišče.

Poleg tega je sodišče obtožencu dodelilo zagovornika, ki pa ga bo zastopal le takrat, ko sam ne bo prišel na obravnavo. S tem želijo preprečiti nadaljnje zamude, ki so posledice Karadžićevega bojkota sojenja. Obtoženi si je zaradi tega zapravil pravico, da se zagovarja sam, je v obrazložitvi svojo odločitev zapisalo sodišče. "Zaradi ravnanja obtoženega se je sojenje ustavilo, kar je bil očitno njegov namen," še piše. 

Karadžić ima sedaj sedem dni časa za vložitev prošnje, da se mu dovoli pritožba na odločitev sodnikov, nato pa še sedem dni, da dejansko vloži pritožbo. Eden izmed Karadžićevih pravnih svetovalcev iz Beograda je sicer pred dnevi napovedal, da bi se lahko obtoženi na dodelitev zagovornika po službeni dolžnosti odzval tudi z "radikalnimi ukrepi". Pri tem naj bi imel v mislih gladovno stavko.

Karadžića ni bilo na obravnave

Sojenje Karadžiću se je začelo 26. oktobra, a se ga obtoženec ni udeležil. Prav tako ga v sodno dvorano ni bilo naslednjega dne. Udeležil se je zgolj torkove statusne konference, na kateri so odločali, kako naprej. Sodnik je takrat napovedal, da bo moral obtoženi sprejeti določene posledice, pri čemer je omenil možnost, da mu sodišče dodeli pravnega zastopnika. To se je danes tudi zgodilo.

64-letnega Karadžića so po 13 letih na begu aretirali julija lani v Beogradu. Obtožnica haaškega tožilstva ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Ključni del obtožnice sta točki, ki ga bremenita genocida, vključno s pokolom 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Dokument tožilstva vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi. 

Nočejo ponovitve primera Milošević

V Haagu se želijo izogniti temu, da bi sojenje Karadžiću postalo ponovitev sojenja njegovemu političnemu mentorju, nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Zaradi Miloševićevih nenehnih taktik zavlačevanja in slabega zdravja se je namreč sojenje zavleklo na več kot štiri leta, nato pa je obtoženi še pred koncem sojenja umrl.