Nizozemsko skrbi amnestija: Bo veljala tudi za sestrelitev letala?

Skoraj 17 ur so voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije sedeli za skupno mizo in iskali rešitev ukrajinske krize v Minsku. Zdaj naj bi dosegli dogovor o ključnih vprašanjih, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Med drugim so se dogovorili za prekinitev ognja na območju Doneškega bazena, ki naj bi začel veljati z nedeljo, Ukrajina pa naj bi do konca leta vzpostavila nadzor nad mednarodno mejo.

Dogovor o prekinitvi ognja s 15. februarjem so potrdili tudi francoski predsednik Francois Hollande in nemški viri, ki so blizu pogajanjem. Dogovorili tudi za umik težkega orožja in vzpostavitev razširjenega tamponskega območja.

Putin je sprte strani na območju Doneškega bazena pozval, naj že zdaj kar se da kmalu ustavijo spopade. Dejal je še, da so se pogajanja v Minsku zavlekla predvsem zato, ker se Porošenko ni bil pripravljen neposredno pogajati s proruskimi uporniki.

Umik orožja naj bi se začel dva dneva po začetku prekinitve ognja in naj ne bi trajal dlje kot dva tedna. Ukrajinska vojska mora umakniti orožje s sedanje frontne črte, medtem ko za separatiste velja frontna linija z 19. septembra lani.

"Prvič imamo jasen časovni okvir za uresničevanje zavez iz Minska iz septembra lani, med drugim glede volitev, nadzora meje in izmenjave ujetnikov," je pojasnil nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je dejal, da naj bi vse ujetnike izpustili v 19 dneh.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po pogajanjih izjavila, da dogovor vzbuja upanje, saj naj bi prekinitvi ognja sledil umik težko oboroženih sil. Francoski predsednik Hollande pa je dogovor označil za "olajšanje za Evropo in upanje za Ukrajino" ter dodal, da je to pomemben korak k izboljšanju stanja, a jih čaka še veliko dela. Dogovor namreč po poročanju ruske tiskovne agencije Tass vsebuje tudi zavezo Francije in Nemčije, da bosta priskrbeli tehnično podporo za obnovo bančnega sektorja na območjih spopadov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer s Kijevom dosegel načelni dogovor o 17,5 milijarde dolarjev vredni finančni pomoči Ukrajini. Program bo trajal štiri leta, Ukrajina pa bo v zameno za denar izvedla "ambiciozne" reforme. Dogovor mora potrditi še izvršni odbor IMF, kar naj bi se zgodilo še pred koncem meseca.

Na maratonskih pogajanjih so po Putinovih besedah, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije, pripravili dva dokumenta. Pri prvem, ki sta ga podpisala tudi kontaktna skupina (Rusija, Ukrajina in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) in predstavniki proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, gre v 13 točkah za uresničevanje že septembra lani sklenjenega mirovnega sporazuma iz Minska. Drugi dokument pa je izjava, v kateri so Nemčija, Francija, Rusija in Ukrajina izrazile podporo mirovnemu procesu. Tega dokumenta po Putinovih besedah ne bodo podpisovali.

Sankcije EU v ponedeljek v veljavo

Danes pozno popoldne pa je Porošenko voditeljem Evropske unije dejal, naj proti Rusiji sprejemejo dodatne sankcije, če bo dogovor o premirju padel v vodo. "Če bo dogovor iz Minska kršen, potem je prav to razlog za nadaljnje restriktivne ukrepe Evropske unije in ZDA," je dejal Porošenko na vrhu EU v Bruslju.

Sicer pa bodo sankcije proti 19 posameznikom in devetim pravnim osebam, ki so jih članice EU sprejele minuli teden zaradi stopnjevanja nasilja na vzhodu Ukrajine, a obenem zadržale njihovo uveljavitev v podporo diplomatskim prizadevanjem za mirovni dogovor v Minsku, začele veljati v ponedeljek, so povedali viri pri EU.

Za zamik uveljavitve razširjenega kazenskega seznama so se v ponedeljek odločili zunanji ministri unije v podporo diplomatskim prizadevanjem Nemčije in Francije za dogovor o premirju v Ukrajini. Kljub današnjemu dogovoru bodo tako sankcije v ponedeljek začele veljati. Podrobnosti o razširjenem seznamu za zdaj niso znane, viri pri EU so pojasnili le, da je med 19 posamezniki tudi pet Rusov, a ne najvišji predstavniki, ter da je med devetimi pravnimi osebami tudi ena ruska.

Na seznamu posameznikov in pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, je sedaj 132 posameznikov in 28 pravnih oseb.

ZDA: To je lahko pomemben korak h končanju spopadov

Bela hiša je v odzivu sporočila, da dogovor predstavlja potencialno zelo pomemben korak k rešitvi spora. Dodala je, da je treba z območja spopadov umakniti težko orožje, hkrati pa mora Rusija iz Ukrajine umakniti tako vojake, kot opremo.

Pravi test za sprejet dogovor pa bosta predstavljala dolgoročno končanje sovražnosti in ponovna vzpostavitev nadzora meje z Rusijo, so prepričani v ameriški prestolnici. ZDA so tudi zaskrbljene zaradi današnje zaostritve bojev na vzhodu Ukrajine, ki je po mnenju Washingtona nekonsistentna z doseženim dogovorom v Minsku.

Bo amnestija veljala tudi za sestrelitev malezijskega letala?

Po sklenitvi dogovora ostajajo nekatera vprašanja še odprta. Nizozemsko skrbi, ali bo amnestija veljala tudi za sestrelitev malezijskega letala družbe Malaysia Airlines s pretežno nizozemskimi potniki julija lani nad konfliktnim območjem. Na letalu je bilo 298 ljudi, zaradi amnestije pa bi lahko storilci ubežali roki pravice.

Nizozemski zunanji minister Bert Koenders je zatrdil, da sestrelitev ne sme ostati nekaznovana. Tudi svojci žrtev z letala, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur in na katerem so bili večinoma nizozemski državljani, so izrazili zaskrbljenost. "Trenutno še ne poznamo vseh dejstev, a za Nizozemsko sodni pregon in kaznovanje storilcev ostajata prioriteta," je povedal Koenders. Nizozemski parlament je medtem zahteval takojšnjo pojasnilo glede določila o amnestiji in neovirano nadaljevanje kazenskih preiskav.

Kljub dolgotrajnim preiskavam krivda za sestrelitev uradno še ni bila pripisana nikomur. Ukrajina in Zahod krivdo pripisujeta proruskim separatistom, ki naj bi letalo sestrelili z rusko raketo. Moskva in separatisti na drugi strani uperjata prst v Kijev, ki prav tako uporablja takšne rakete.

Na vzhodu Ukrajine se nasilje nadaljuje

V spopadih na vzhodu Ukrajine je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 16 ljudi, so danes ločeno sporočili separatisti in ukrajinska vojska. Spopadi so potekali tudi v času, ko so voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije na maratonskih pogovorih iskali rešitev za krizo v Ukrajini.

Tiskovni predstavnik generalštaba ukrajinske vojske Vladislav Seleznjov je povedal, da sta bila v spopadih ubita dva ukrajinska vojaka, 21 pa jih je bilo ranjenih.

Oblasti v mestu Doneck, ki je pod nadzorom separatistov, so medtem sporočile, da je bilo ubitih sedem ljudi, 14 pa ranjenih. "V noči z 11. na 12. februar je bilo v Donecku napeto," so poudarili in dodali, da je bilo občasno slišati eksplozije in obstreljevanje. Med žrtvami je bil tudi civilist, ki je bil ubit v sredo zvečer med obstreljevanjem bolnišnice v Donecku.

Na območju samooklicane ljudske republike Lugansk so bili ubiti štirje civilisti in ranjena dva ukrajinska policista. V obstreljevanju mesta Avdijevka kakih 20 kilometrov severno od Donecka, ki je pod nadzorom ukrajinske vojske, so medtem po navedbah tamkajšnje policije umrli trije civilisti.

Tudi iz okolice pristaniškega mesta Mariupol so zgodaj davi poročali o hudih spopadih. "Razmere so vse bolj zapletene," so sporočili iz proukrajinskega prostovoljnega bataljona Azov. Po njihovih navedbah so separatisti obstreljevali vasi okoli Mariupola in skušali zadeti tudi mesto, a jim ni uspelo.

"Sovražnik še naprej utrjuje svoje položaje na najbolj nevarnih območjih: na severovzhodu regije Lugansk in blizu mesta Debalceve, strateškega železniškega vozlišča na pol poti med Doneckom in Luganskom, kjer so ukrajinski vojaki skoraj popolnoma obkoljeni," je poudaril.

Z ruskega obrambnega ministrstva pa prihajajo informacije, da je Rusija v 12-ih regijah začela z vojaškimi vajami, ki vključujejo 30 raketnih regimentov.

Putin ukrajinske vojake poziva k predaji

Proruski separatisti so na vzhodu Ukrajine obkolili od 6000 do 8000 ukrajinskih vojakov, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin in obkoljene vojake pozval, naj se predajo še pred prekinitvijo ognja. Sicer ni pojasnil, kje so obkoljeni vojaki, a v mislih naj bi imel območje Debalceva.

"Vse strani pozivam k zadržanosti, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi pred začetkom prekinitve ognja, ki bo začela veljati s 15. februarjem," je poudaril ruski predsednik, ki je sodeloval v maratonskih pogovorih v Minsku v okviru t.i. normandijske četverice.

Priznal je, da je vprašanje Debalceva eno tistih, ki kljub dogovoru ostajajo odprta, saj se strani ne strinjata glede tega, ali so vojaki obkoljeni na območju, kjer v zadnjih dneh potekajo siloviti spopadi. Dodal je, da sta z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom že pooblastila vojaške strokovnjake, naj podrobno preučijo zadevo. Mesto Debalcevo je sicer na pol poti med Doneckom in Luganskom in je pomembno železniško vozlišče.

Ukrajina sicer ne priznava, da so vojaki na območju Debalceva obkoljeni, Seleznjov pa je poudaril, da so razmere na območju sicer napete in da se spopadi nadaljujejo.