FOTO in VIDEO: V Avstraliji peklenska vročina, v ZDA pa težave povzročajo mraz in zemeljski plazovi

Ekstremni vremenski pojavi - vročina, mraz, padavine in močni vetrovi - so zaznamovali prvi teden leta 2018. Nacionalne meteorološke in hidrološke službe po svetu so izdale vrsto opozoril, vplivi vremena pa so se kazali tudi širše - na zdravju ljudi, infrastrukturi in v prometu, poroča Svetovna meteorološka organizacija (WMO).

Močna zimska nevihta je 4. januarja prizadela vzhodno obalo Združenih držav Amerike. Obalna območja od zvezne države Maine pa vse do Floride so se šibila pod obilnimi snežnimi padavinami, težave so povzročali zameti in močni vetrovi, zaradi česar so bili odpovedani tudi številni leti. Mesto Talahasee na Floridi je denimo zasnežilo po 28 letih, je poročal Ameriški državni meteorološki servis (NWS).

Satelitske slike so kazale na dolge linije oblakov, ki so se raztezali vse do Karibov. Boston so zajele močne poplave, voda je nato ponekod zamrznila, meteorološke službe pa so prebivalce celo opozarjale, naj nikar ne hodijo po ledenih ploskvah.

Ciklon, ki je zajel del Severne Amerike, imenovan tudi 'bombni ciklon', se je v zelo kratkem času zelo intenziviral. Analiza NWS je pokazala, da je centralni tlak samo v 24 urah iz 951 milibarov (mb) padel na 59 mb. Središče ciklona je bilo približno 300 kilometrov južno od Bostona. "Ciklon in tako nizek zračni pritisk je v zimskem času v  tem delu zahodnega Atlantika sicer redek. Analize zadnjih 50 let kažejo, da se tovrstno vremensko dogajanje na tem podočju sicer ponovi na vsakih 25-30 let," pojasnjujejo na NWS.

'Bombnemu ciklonu' je nato sledil še padec temperatur - med 5. in 7. januarjem so v več ameriških mestih zabeležili celo rekordno nizke temperature, v večini držav na vzhodu ZDA pa tudi izjemno hladen veter.

Zimsko neurje zdaj še v Kaliforniji

Zimsko neurje, ki je danes prizadelo jug Kalifornije, s seboj zaradi visokih temperatur ni prineslo snega, ampak obilno deževje, ki je povzročilo zemeljske plazove. Umrli sta najmanj dve osebi, katerih trupli je naplavila voda v mestu Montesito severozahodno od Los Angelesa.

Do mesta, ki ga je deževje z zemeljskimi plazovi močno prizadelo, se gasilci težko prebijejo zaradi izruvanih dreves in porušenih električnih daljnovodov, zaradi česar je več tisoč odjemalcev ostalo brez elektrike. Ceste so blokirane in reševalci si pomagajo s helikopterji in več ljudi so morali dobesedno potegniti iz blata.

Lokalne oblasti so na prizadetih območjih širše okolice Los Angelesa izdale ukaz za evakuacijo, z močnim deževjem pa se ubadajo tudi severno vse do San Francisca. Območja pod poplavami so bila še nedavno uničena v množici požarov v naravi in nevarnost zemeljskih plazov je zato toliko večja.

Kalifornija se je večinoma izognila polarnemu mrazu in neurjem, ki so prizadela večji del ZDA.

Na zahodu sonce in vročina, pregrada 'šele' Skalno gorovje

Medtem ko je bila večina Kanade in vzhoda Združenih držav Amerike v ledenem oklepu, pa je bila vremenska slika konec preteklega leta in v prvih dneh novega na zahodu ZDA povsem drugačna.

Nasa je na podlagi posnetkov satelita Terra izdala tudi temperaturno karto, ki prikazuje gibanje temperatur v obdobju od 26. decembra 2017 do 2. januarja letos, hkrati pa jih primerja s temperaturami iz istega časovnega obdobja v letih od 2001 do 2010.

"Pregled kaže tudi na posebna vremenska valovanja - ko je določen del celine v objemu izrazito hladnega vremena, so na drugi strani najverjetneje izrazito visoke temperature," pojasnjujejo pri Nasi. Greben med področji visokih in nizkih temperatur - tako imenovan Rossbyjev val - pa je bil letos po njihovih podatkih nenavadno daleč proti Aljaski, kar je imelo za posledico to, da je bila velika večina vzhodnih držav ZDA globoko pod vplivom hladnega arktičnega zraka. Kot pregrada med toplimi in hladnimi zračnimi masami je služilo 'šele' Skalno gorovje, navajajo pri Nasi.

V Evropi od snežnih metežev do poplav in nenavadno visokih temperatur

Tudi Evropa je v zadnjih dneh doživela ekstremne vremenske razmere, začenši z nevihto, ki je nad Irsko, Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Švico, Avstrijo in Italijo prinesla obilno deževje in močne sunke vetra.

Sever Italije se sooča z obilnimi sneženjem in veliko nevarnostjo snežnih plazov, iz osrednje in južne Italije pa poročajo o skorajda že poletnih temperaturah. V Palermu so v ponedeljek zabeležili 24 stopinj Celzija, v Rimu pa se je živo srebro povzpelo do skoraj 20 stopinj Celzija.

Kot so sporočili italijanski vremenoslovci, so to najvišje temperature ozračja, ki so bile v zadnjih štirih desetletjih izmerjene pozimi. Prav tako so zabeležili rekord glede najnižjih temperatur v obeh mestih. V Palermu se je živo srebro spustilo zgolj do 18,8 stopinje Celzija, v Rimu pa na 17 stopinj Celzija, kar sta največji vrednosti v zadnjih dvajsetih letih

3. januarja je neurje - znano kot Eleanor - prešlo z Irske in Velike Britanije čez Alpe in doseglo Korziko. Na Irskem so sunki vetra dosegali 155, v Franciji pa 100 kilometrov na uro.

Hkrati so januarja v Franciji zabeleželi rekordno visoke povprečne temperature za ta letni čas (11,5 stopinj Celzija), na jugu Francije, v Cannesu pa so 3. januarja namerili kar 22,9 stopinj Celzija. Višjeležeče predele Francije je zatem zajelo močno sneženje, v kraju Tignes so namerili kar tri metre snega.

V Alpah se je zaradi obilnih snežnih padavin in kasnejših blagih temperatur povečala nevarnost sprožanja snežnih plazov, zaradi dolgotrajnih padavin pa se v delih Francije, Nemčije in Švice zdaj spopadajo s poplavami.

Daljše obodbje nizkega zračnega pritiska je med 6. in 7. januarjem prineslo ohladitev v večjem delu zahodnega Sredozemlja, vključno z Alžirijo, Marokom, Španijo in Portugalsko. Snežilo je celo na višjeležečih območjih Sahare.

Ko je del sveta zelo hladen, pa obstaja velika možnost, da so na drugi strani Zemlje temperature izredno visoke, pojasnjujejo vremenoslovci pri WMO.

Deli južne poloble so tako priča ekstremni vročini. Južnoafriška vremenska služba je od 5. do 8. januarja izdala vremensko opozorila za vročinski val "z izredno visokimi temperaturami", Indijski ocean pa je zajel prvi tropski ciklon te sezone Ava.

Z visokimi temperaturami se spopadajo tudi v Avstraliji. Meteorološka postaja v Sydneyju je 7. januarja zabeležila kar 47,3 stopinje Celzija. Zaradi vročih in suhih vremenskih razmer obstaja nevarnost požarov.