Astronomi so asteroid opazili nedaleč od Zemlje, utiril pa naj bi se na isto tirnico, po kateri kroži naš planet okoli Sonca. Od 200 do 300 metrov velika skala se je zaradi gravitacije usidrala na točki, kjer našega planeta ne ogroža. Zaradi svojega stelarnega položaja ga strokovnjaki uvrščajo v skupino tako imenovanih trojanskih asteroidov, ki so jih doslej opažali pri Jupitru, Neptunu in Marsu. 60 stopinj pred in za Jupitrom, Neptunom in Marsom se v njihovih tirnicah t. i. Lagrangeovih točkah nahajajo skupki asteroidov. V Jupitrovi tirnici je tako zdaj usidranih kar 1000 trojancev.
2010 TK7, kot je njegovo registrirano ime, so astronomi odkrili z Nasinim teleskopom Wise. Odkritje je toliko bolj osupljivo, ker bodo trojanski asteroidi zavoljo svoje stabilnosti in bližine možna tarča astronavtskih misij v času, ko se bodo te odpravljale dlje od vesoljske postaje.
2010 TK7 misije najverjetneje ne bo dočakal, saj potuje bodisi previsoko bodisi prenizko od idealne zemljine tirnice, za kar bi odprava za let do asteroida porabila preveč goriva. Ne glede na to se z odkritjem odpirajo možnosti, da se v bližini našega planeta nahajajo za obisk primernejši trojanci, ki pa še čakajo, da jih odkrijemo. Vsemu navkljub tovrstne misije zaenkrat ne predstavljajo prioritete pri vesoljskih programih.
Širokopasovni teleskop Wise je Nasa lansirala leta 2009 in je doslej preučil več kot 500 teles v bližini našega planeta, med katerimi je bilo kar 123 takih, ki so bila doslej znanosti popolnoma neznana. Eden je tudi 2010 TK7, za katerega so status trojanca potrdili še s teleskopom Canada-France-Hawaii. Asteroidova pot po orbiti je precej zapletena, zdaj pa se nahaja na oddaljenosti približno 80 milijonov kilometrov od Zemlje, kateri naj se predvidoma ne bi približal bolj kot na razdaljo 25 milijonov kilometrov. Po izračunih astronomov je njegova orbita stabilna že zadnjih 10.000 let.
"Tovrstna nebesna telesa ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za naš planet, saj so premajhna. Večjo grožnjo predstavljajo asteroidi večjega premera, ki letijo mimo našega planeta v dometu Lune ali na pol poti med Luno in Zemljo, kot smo bili temu priča pred dnevi. V sedanjem času je v ospredju predvsem raziskovanje večjih asteroidov – denimo asteroida Vesta, ki je drugi največji asteroid v našem osončju," je za 24ur.com povedal slovenski astronom Herman Mikuž.
V tujini obstaja več centrov za odkrivanje asteroidov oz. planetoidov, kot tudi pravimo malim planetom. Pri odkrivanju so zelo uspešni, saj lahko v mesecu dni odkrijejo tudi nekaj 100 asteroidov. Uporabljajo zelo izpopolnjeno opremo, ki je posebej prirejena tako za odkrivanje samo kot tudi za spremljanje takšnih predmetov. Pri nas tako dobre opreme še nimamo, jo pa razvijamo; kot pa je potrdil naš sogovornik, je eden takšnih centrov, primernih za odkrivanje planetoidov in asteroidov, observatorij na Črnem Vrhu nad Idrijo.
Pred dnevi je Nasa uspešno utirila raziskovalno sondo Dawn v krožnico Veste, s čimer se je v nedeljo začela večletna študija tega orjaka v asteroidnem pasu. Dawn je prva sonda, ki kroži okoli kakšnega nebesnega telesa v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Proti Vesti je bila izstreljena že leta 2007, prvi postanek na dobre pol milijarde dolarjev vredni poti pa je razkril ščepec skrivnosti o nastanku našega osončja pred 4,5 milijarde let. Vesto bo proučevala leto dni, julija prihodnje leto pa se bo odpravila proti pritlikavemu planetu Ceres. Vesta in Ceres sta dva izmed največjih še obstoječih protoplanetov – kamnitih teles, ki imata skoraj zadostno maso, da bi lahko postala popolnoma prava planeta – v našem osončju.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.