FOTO in VIDEO: Makedonska opozicija s pobudo za odstavitev predsednika države

"Odločil sem se, da končam agonijo Makedonije," je novinarjem včeraj pojasnil makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Pomilostil je vse, ki so vpleteni v prisluškovalno afero - med drugimi bivšega premierja Nikola Gruevskega, bivšega vodjo makedonske tajne službe Sašo Mijalkova, notranjo ministrico Gordano Janukolovsko in vodjo opozicijskih socialdemokratov Zorana Zaeva. S tem dejanjem je Ivanov dejansko razveljavil delo posebnega tožilstva, ki se je od septembra lani ukvarjalo s prisluškovalno afero.

VMRO-DPMNE šokiran, opozicija v parlament vložila pobudo za njegovo odstavitev

Iz vladajoče makedonske stranke VMRO-DPMNE so sporočili, da se ne strinjajo s pomilostitvami. Odločitev so po lastnih navedbah sprejeli s "šokom in dvomom".

Glavna makedonska opozicijska stranka, Socialdemokratska zveza Makedonije, pa je v parlament, sobranje, vložila pobudo za postopek njegove odstavitve. Kot menijo, se je Ivanov s pomilostitvijo postavil na stran "kriminalcev ter poteptal ustavo, zakone in dostojanstvo državljanov, kar je enako državnemu udaru". Po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia je pobudo opozicije doslej podpisalo 37 poslancev. Kot navaja avstrijska tiskovna agencija APA, bi zadostovalo 20 podpisov.

Ljudje znova na ulicah

Le nekaj ur po informaciji o pomilostitvi so se na ulicah glavnega mesta zbrali protestniki. Ivanova so pozvali k odstopu, njegov urad pa so obmetavali z jajci. Pri tem so se tudi spopadli s policisti, ki so varovali predsedniški urad in sedež stranke VMRO-DPMNE.

Makedonski parlament se je sicer 7. aprila v luči junijskih predčasnih volitev razpustil. Da bi lahko razpravljali o pobudi za odstavitev predsednika, bodo morali pred tem to odločitev preklicati. Postopek odstavitve predsednika mora parlament v skladu z makedonskimi zakoni sprejeti z dvotretjinsko večino. O odgovornosti predsednika mora nato odločati še ustavno sodišče, ki mora odločitev prav tako sprejeti z dvotretjinsko večino sodnikov. Kot je poročala Mia, je predsednik sobranja Trajko Veljanoski danes že ocenil, da ni možnosti, da bi sklicali sejo parlamenta, ki se je že razpustil.

Obsodbe prihajajo z vseh strani

Že v torek je odločitev o pomilostitvah obsodil evropski komisar za širitev Johannes Hahn in izrazil dvom, da bodo skorajšnje predčasne parlamentarne volitve v državi poštene. "Ravnanje predsednika Ivanova ni v skladu z mojim razumevanjem vladavine prava. V luči teh dogodkov resno dvomim v izvedbo poštenih volitev," je objavil na Twitterju. Kot je dodal, se morajo politični voditelji zavedati, da njihova ravnanja pod vprašanj postavljajo evroatlantsko prihodnost njihove države. Evropski komisar je vse politične stranke tudi pozval, naj se vrnejo za pogajalsko mizo in se posvetijo reformam.

Globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo so izrazili tudi evropski poslanci - mediatorji Evropskega parlamenta, in sicer Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), Richard Howitt (S&D) in Eduard Kukan (EPP), ki so prispevali k sklenitvi dogovora iz Pržina 15. julija lani. Kot so izpostavili v sporočilu za javnost, pozivajo makedonske politične stranke, da ostanejo zavezane pržinskemu dogovoru. "Dogovor je treba v celoti spoštovati, vključno z vsemi določbami, povezanimi z zaščito in krepitvijo vladavine prava v državi, in zagotoviti izvedbo verodostojnih predčasnih parlamentarnih volitev."

So pa odločitev Ivanova obsodile tudi ZDA. Kot so sporočili iz Washingtona, bo odločitev Ivanova "zaščitila koruptivne uradnike in zanikala pravice Makedoncev". To bo po besedah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Johna Kirbyja med drugim dodatno ogrozilo pravno državo, integriteto njenih pravosodnih institucij ter kredibilnost načrtovanega uresničevanja temeljnih vrednot za vstop v Nato in EU.

Pahor poziva k rešitvi krize

Predsednik republike Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se mudita v Makedoniji.

Kot so sporočili iz Pahorjevega urada, sta s hrvaško kolegico izrazila zaskrbljenost nad trenutnimi razmerami v državi, ki jih je dopolnila še odločitev Ivanova, da pomilosti politične voditelje, obtožene zaradi vpletenosti v lansko afero s prisluhi, saj to ustvarja nezaupanje v demokratične institucije.

Na ločenih pogovorih z Nikolo Gruevskim iz VMRO-DPMNE, Zoranom Zaevom iz SDSM ter Menduhom Thacijem in Alijem Ahmetijem iz albanskih strank DPA in DUI sta gosta sogovornike pozvala, naj si prizadevajo za uresničitev dogovora iz Pržina, saj bi bojkot junijskih predčasnih volitev vodil v nadaljevanje in poglabljanje politične in institucionalne krize v Makedoniji. Morebitno prelaganje teh volitev pa bi povzročilo nadaljnjo stagnacijo evroatlantskega napredovanja Makedonije, sta še opozorila.

Pahor je sicer zatrdil, da Slovenija ostaja podpornica Makedonije na njeni poti v evroatlantske integracije. Zaradi nadaljnjega dobrega sodelovanja med državama je pomembno, da se težave rešujejo konstruktivno in sproti, je poudaril in dodal, da je stabilnost Makedonije in tudi celotne regije izjemnega pomena - še toliko bolj v kontekstu aktualne migrantske krize.

Tudi v današnji izjavi za medije je Pahor izpostavil, da je želja voditeljev procesa Brdo Brioni, da Makedonija napreduje na poti evroatlantskih organizacij, česar pa ji tako domače kot mednarodne okoliščine in spori z nekaterimi državami članicami EU in Nata ne omogočajo. A slovenski predsednik verjame, da je vse te probleme mogoče reševati v okviru demokratičnega procesa in da bodo zato junijske volitve odločilne - slediti pa jim mora "občutek za nacionalno enotnost znotraj Makedonije za vprašanja, ki terjajo kompromis z mednarodno skupnostjo, ali z Evropsko unijo ali z zvezo Nato".

Kot je še napovedal, bosta z Grabar-Kitarovićevo po torkovih pogovorih napisala poročilo, ki ga bosta poslala ne le vsem voditeljem procesa Brdo Brioni, ampak tudi predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in podpredsedniku ZDA Josephu Bidenu - tistim, ki bi lahko ta priporočila in opažanja vzeli kot "relevantno snov za premislek o tem, kakšni koraki so potrebni v prihodnje".