Po nemirni noči je za Egipčane nastopil nov napet dan. Na trgu Tahrir v središču Kaira se je ponovno zbralo več tisoč protestnikov. "Hosni Mubarak, Omar Suleiman, oba sta ameriška agenta! Mubarak, letalo te čaka,” pozivajo.
Območje preletavata dva vojaška helikopterja. Slišijo se streli, a vojska naj bi streljala v zrak, da bi razgnala množico. Oboroženi možje so evakuirali stavbo notranjega ministrstva, v katero so protestniki hoteli vdreti, in jo še vedno varujejo. Iz štirih zaporov po državi so pobegnili številni zaporniki, med njimi tudi 34 članov prepovedane Muslimanske bratovščine. Pri tem so jim pomagale oborožene tolpe.
Demonstracije v Kairu so okoli 16. ure po lokalnem času večkrat zmotila tudi vojaška letala, ki so zelo nizko preletavala trg Tahir, na katerem so zbrani protestniki. Popoldne je vojska na tem območju še dodatno okrepila svojo sile. Vprašanje je, ali so te aktivnosti povezane z dopoldanskim sestankom Mubaraka z vojaškim vrhom. Javnost namreč o vsebini srečanja ni bila seznanjena. So pa danes v javnosti zakrožile govorice, da se bo policija na ulice, s katerih se je umaknila ob posredovanju vojske, vrnila spet v torek. Policisti bodo varovali premoženje, ne bodo pa imeli opravka s protestniki.
Z ulic Kaira, Sueza in Aleksandrije je izginila policija, tudi številka za nujne primere ne deluje več. Vse je v rokah vojske, ki pa le opazuje in ne reagira. Zaradi pomanjkanja varnostnih organov so ljudje prisiljeni zakone vzeti v svoje roke – s palicami, mačetami, noži in kiji branijo svoje premoženje, saj roparske tolpe hodijo od hiše do hiše in pokradejo vse, kar lahko. Vojska je zato ljudem svetovala, naj oblikujejo ljudske straže.
Nedelja je v Egiptu sicer običajen delovni dan, a zaradi izrednih razmer so trgovine, banke in borza danes ostale zaprte.
El Baradej: Mubarak mora oditi danes
Oglasil se je tudi predstavnik opozicije Mohamed El Baradej, ki v svetu kot nekdanji vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in Nobelov nagrajenec za mir v svetu uživa velik ugled. Dejal je, da mora predsednik Hosni Mubarak nemudoma sestopiti z oblasti in tako omogočiti, da bi bila imenovana vlada narodne enotnosti. "Vsi v Egiptu povsem jasno govorimo, da mora Mubarak oditi še danes. Oditi mora danes, da bi lahko temu sledila mehka tranzicija z vlado narodne enotnosti, ki bi pripravila vsa merila za izvedbo svobodnih in poštenih volitev," je dejal v intervjuju za ameriško medijsko hišo CNN. Pojasnil je, da so mu ljudje, ki organizirajo demonstracije po državi, zaupali mandat, da sodeluje pri oblikovanju vlade narodne enotnosti. "Upam, da bom kmalu navezal stik z vojsko, saj moramo delati skupaj. Vojska je del Egipta," dodaja. Zatrdil je tudi, da je ameriška politika v Egiptu vse manj kredibilna.
Kasneje se je El Baradej pridružil protestnikom na glavnem trgu v Kairu. V nagovoru jim je dejal, da po začeti vstaji proti Mubaraku ni povratka. "Povrnili ste svoje pravice in kar smo začeli, ne moremo več končati. Imamo eno glavno zahtevo - konec temu režimu in začetek novega obdobja. S spoštovanjam se klanjam pred egiptovskim narodom. Prosim vas za potrpljenje, sprememba bo prišla v prihodnjih dneh," je povedal zbranim na trgu, množica pa je začela vzklikati: "Dol z Mubarakom".
Poziv velikih voditeljev
Ker v znamenju protestov mineva že šesti dan, predsednik Mubarak pa je razpustil le vlado, ni pa odstopil, so vmes poskušale poseči tudi Združene države Amerike, Velika Britanija, Nemčija in Francija.
Predsednik ZDA Barack Obama je sporočil, da nasprotuje uporabi nasilja in pozval k spoštovanju človekovih pravic. Podprl je konkretne korake za napredek političnih reform v Egiptu. “Ni dovolj, da Mubarak reorganizira in le malce pretrese vlado, naj stori pravo stvar in izvede pravo reformo," pa je na Twitterju zapisal predstavnik State Departmenta PJ Crowley.
Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije pa so v skupni izjavi, poslani iz Berlina, sporočili, da so globoko zaskrbljeni nad dogodki v Egiptu. "Predsednika Mubaraka pozivamo, naj se izogne nasilju proti neoboroženim civilistom in naj uvede ukrepe za izboljšanje človekovih pravic v državi". Pohvalili so ga za pomembno vlogo, ki jo je dolga leta igral pri stabilnosti na Srednjem Vzhodu. “Naj zdaj prevzame podoben pristop še v Egiptu. Človeške pravice in demokratična svoboda morajo biti priznane, vključno s svobodo zborovanja in izražanja, prav tako pa mora biti dovoljena uporaba komunikacij, kot sta telefon in internet.”
Merklova pričakuje, da bodo izpolnjene zahteve ljudi
Pozneje je Mubaraka po telefonu poklicala nemška kanclerka Angela Merkel in ga pozvala, naj izpolni legitimne zahteve ljudi po spremembah ter zagotovi, da se bodo varnostne sile vzdržale uporabe sile proti protestnikom. Izrazila je tudi upanje, da bosta Mubarak in nova vlada hitro izvedla obljubljene reforme ter ga pozvala, naj zagotovi svobodo izražanja in pravico do informiranosti.
Danes se je na proteste prvič odzval tudi Izrael. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da pazljivo spremljajo dogodke v Egiptu. “V tem trenutku moramo pokazati odgovornost in zadržanost,” je dejal in dodal, da upa, da se bo mirna vez med sosedama kljub temu nadaljevala.
Protestniki se ne dajo
Mednarodno sporočilo je prišlo le nekaj ur po tem, ko je Mubarak prvič v 30 letih, odkar je na oblasti, imenoval podpredsednika oziroma svojega namestnika. Položaj je zaupal Omarju Sulejmanu, prvemu možu obveščevalne službe. Za tem je Ahmeda Šafika, nekdanjega poveljnika vojaških letalskih sil in ministra za letalski promet, imenoval za premierja.
Zamenjave pa niso zadovoljile protestnikov na ulicah, saj ti zahtevajo popolno spremembo režima, ne pa zgolj nekaj zamenjav na stolčkih med člani vladajoče stranke NDP.
Na desettisoče ljudi je tako kljub policijski uri, ki velja od 16. do 8. ure zjutraj po njihovem času, celo noč nadaljevalo protestne shode. Ne bodo odnehali, dokler Mubarak ne bo odstopil.
Vojska Mubaraku obrnila hrbet
Vojaki so protestnike sicer opozorili, da bodo – če ne bodo upoštevali policijske ure – v nevarnosti, a teh groženj niso uresničili. Z ljudmi so bolj ali manj simpatizirali, se z njimi rokovali, jim dovolili, da se vzpenjajo na tanke in se z njimi fotografirajo. “V Egipčane ne bomo izstrelili niti ene same krogle, ne glede na to, odkod pride ukaz,'” je pojasnil eden od njih.
Kljub temu je število smrtnih žrtev v preteklih petih dneh naraslo na okoli 150, čeprav uradnih številk še ni. Najmanj 23 smrtnih žrtev so potrdili v Aleksandriji, najmanj 27 v Suezu in 22 v Kairu.
KOMENTARJI (250)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.