'Hitenja k izhodu iz Afganistana ne bo'

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je v Chicagu skupaj s predsednikom ZDA Barackom Obamo odprl vrhunsko zasedanje zveze Nato, kjer bo do ponedeljka osrednja tema uspešno dokončanje operacij v Afganistanu.

Tokratni vrh zavezništva poleg 28 voditeljev članic zavezništva gosti tudi voditelje drugih partnerskih oz. ključnih držav, kot sta predsednika Afganistana Hamid Karzaj in Pakistana Asif Ali Zardari. Po rokovanju in fotografiranju so se voditelji danes lotili pogovorov, obenem pa nadaljevali z bilateralnimi srečanji.

Obama je po dvostranskem srečanju s Karzajem še pred začetkom zasedanja dejal, da se je zveza Nato desetletje borila v Afganistanu, ki mu pomaga na poti do miru in stabilnosti. Čeprav je konec vojne na obzorju, pa zavezništvo v Afganistanu še vedno čakajo težki dnevi, polni izzivov.

Karzaj, ki bi moral po dogovoru z mednarodno skupnostjo leta 2014 sestopiti z oblasti, pa je dejal, da se njegova država veseli konca vojne, ko ne bo več breme za prijatelje in zaveznike, kot so ZDA, Nato in za celotna mednarodna skupnost.

Obama je pred začetkom vrha govoril tudi z Rasmussenom in se mu zahvalil za vodenje zavezništva v viharnem obdobju. Po njegovih napovedih bodo poleg Afganistana na vrhu obravnavali še obrambne zmogljivosti, kar je v času varčevalnih ukrepov še posebej občutljivo. Govorili bodo tudi o partnerstvih z drugimi državami.

Rasmussen je pred začetkom vrha zagotovil, da ne bo hitenja k izhodu iz Afganistana, ne glede na vztrajanje novega francoskega predsednika Francoisa Hollanda, da že do konca letošnjega leta umakne iz države vse francoske bojne enote. Javno mnenje v Evropi in ZDA je večinsko proti nadaljevanju vojne, kar so danes v Chicagu izražali tudi protestniki, ki so se zbrali v parku Grant.

Ne glede na proteste bo časovni okvir za umik konec leta 2014 potrjen, Francija pa bo po besedah generalnega sekretarja Nata namesto bojne vloge prevzela drugačno, a bo misijo v Afganistanu podpirala še naprej.

Janša na pomembnih dvostranskih srečanjih

Zasedanja se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki je že v soboto dejal, da bo Slovenija sicer svojo vojaško prisotnost zmanjševala, vendar ostala v Afganistanu do konca, ker se mu ne zdi smiselno, da bi po vseh žrtvah in vsem doseženem napredku sedaj predčasno vrgli puško v koruzo.

Janša ima ob robu vrha številna dvostranska srečanja. Danes so bili na vrsti predsednik Makedonije Gjorgje Ivanov, Azerbajdžana Ilham Alijev, premier Črne gore Igor Lukšič ter premierka Avstralije Julia Gillard.

Po Janševih besedah Slovenija z Makedonijo in Črno goro nima nerešenih dvostranskih vprašanj, države pa sodelujejo na področju gospodarstva. Prav tako Slovenija obema državama že vrsto let pomaga na njuni poti v evroatlantske integracije, zaradi česar so sogovorniki v pogovorih izmenjali stališča predvsem v zvezi z naslednjimi koraki, ki so potrebni za vstop obeh držav v zvezo Nato in EU. Janša je z Ivanovom in Lukšićem izmenjal stališča o pospešitvi gospodarskega sodelovanja, "kar je v interesu tako nas kot obeh držav partneric."

Pogovori s predsednikom Azerbajdžana so bili bistveni zaradi strateško izjemno pomembne vloge, ki jo ima država za celotno evropsko celino, ne le zaradi njene trenutne vloge pri reševanju položaja v Afganistanu, ampak predvsem zaradi njenega energetskega pomena in energetske varnosti, kar sta bili tudi glavni temi pogovorov. Med drugim sta spregovorila tudi o pospešitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Azerbajdžanom, saj Azerbajdžan v zadnjem času veliko investira v državah Zahodnega Balkana.

Srečanje z avstralsko premierko pa je bilo pomembno predvsem v luči dejstva, da je Avstralija za Slovenijo v gospodarskem smislu peti najpomembnejši partner v Aziji in Oceaniji. "Tudi njih smo poskušali zainteresirati za dodatno promocijo in za investiranje v Slovenijo zaradi sprememb, ki smo jih naredili," je pojasnil premier. Največ pozornosti sta namenila situaciji v Evropi v evroobmočju, avstralsko predsednico vlade pa je zanimalo predvsem reševanje krize evra tudi v luči nedavnih dogodkov v Grčiji.

Talibani Nato pozvali k čimprejšnjemu umiku iz Afganistana

Afganistanski talibani so ob tem voditelje držav članic Nata pozvali, naj se zgledujejo po Franciji in umaknejo svoje vojaške sile iz Afganistana.

V sporočilu na spletni strani "Glas džihada" so talibani zapisali, da v terorističnem napadu skupine Al Kaida 11. septembra 2001 v New Yorku in Washingtonu, ki je izzval vojno v Afganistanu, niso sodelovali Afganistanci. "Ameriške obveščevalne službe vključno s Cio navajajo, da so vsi člani Al Kaide zapustili Afganistan," piše v sporočilu. "Zato vojaška prisotnost ZDA ni namenjena njihovi lastni varnosti, temveč je del strategije, da našo državo in celotno regijo spremenijo v svojo kolonijo," menijo talibani.

Pozdravili so tudi odločitev Hollanda, da bo Francija že do konca letošnjega leta umaknila svoje vojake iz Afganistana. Po njihovih besedah je to odraz volje francoskih državljanov. "Pozivamo druge države članice Nata, naj se izogibajo služenju političnim interesom Američanov in ugodijo želji svojih prebivalcev ter se takoj umaknejo iz Afganistana," so še zapisali.