Protest Wikipedie pomagal k premiku v glavah politikov?
Po dnevu brez Wikipedie je spornemu zakonu proti spletnemu piratstvu začela upadati podpora tudi med ameriškimi zakonodajalci. Če je zakon, ki naj bi zaščitil intelektualno lastnino, sprva imel podporo obeh strank, je zdaj njegova usoda negotova.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
V sredo se je do Wikipedie sicer z nekaj spretnosti dalo dostopati. (Foto: Wikipedia)
Po zatemnitvi spletne strani Wikipedia v angleškem jeziku sprejem kontroverznega zakona proti spletnemu piratstvu in za zaščito intelektualne lastnine ni več tako gotov. Predlog zakona, ki bi med drugim od spletnih strani zahteval samocenzuro, ne glede na zmogljivosti, je imel namreč sprva podporo tako republikancev kot demokratov, a zdaj je več takih, ki zakona ne bi več podprli, prav tako predlagatelji zakona izgubljajo svoje sponzorje.
Zatemnitev Wikipedie v angleškem jeziku ni povzročila nejevolje le med uporabniki. Kritični so tudi številni strokovnjaki in celo nekateri uredniki strani. "To je bila res slaba ideja. Wikipedia se ne bi smela vmešavati v politiko, morala bi ostati nevtralna," pravi urednik Charles Ainsworth.
Zakonu, ki so ga dolga leta zahtevali "stari" mediji, nasprotujejo tudi v Beli hiši. "Čeprav verjamemo, da spletno piratstvo na tujih spletnih straneh predstavlja problem, ki zahteva resne zakonodajne odgovore, pa ne bomo podprli zakonodaje, ki omejuje svobodo govora ter ogroža dinamiko in inovativnost interneta," je konec preteklega tedna sporočila administracija predsednika Baracka Obame.
Izdajatelji, filmarji in glasbeniki so več let pritiskali na kongres, naj sprejme zakon, s katerim bo zaščitil njihove intelektualne pravice pred piratskimi spletnimi stranmi, ki prodajajo knjige, filme in glasbo, še preden uradno pridejo v javnost. Zahteva je bila enostavna in ni predstavljala nobenega problema, še posebej ob dejstvu, da je industrija trdila, da jim piratstvo krade 100.000 delovnih mest in prihodke od izvoza, ki so večji od letalske, avtomobilske ali kmetijske industrije.
V času zatemnitve se je obisk na strani Wikipedie celo povečal, saj so uporabniki spleta še bolj množično klikali po strani v upanju, da le dobijo kakšne podatke.
Prav zato je v predstavniškem domu predlog zakona pripravil republikanec iz Teksasa Lamar Smith skupaj s 30 sosponzorji, v senatu pa demokrat iz Vermonta Patrick Leahy skupaj s 40 sosponzorji. Smith še vztraja, vendar mu sosponzorji uhajajo, Leahy pa se je sprijaznil s tem, da zakon v predlagani obliki ne more biti sprejet. V obeh domovih ameriškega kongresa gre v bistvu za predlog istega zakona, le z drugim imenom, kar pa ni pomembno, saj bo treba v primeru potrditve oba predloga na koncu poenotiti.
ZDA po poti Irana in Kitajske
Prav zaradi predlagane zakonodaja bi se ZDA podobno kot glede smrtne kazni spet postavile ob bok državam, kot sta Iran in Kitajska, ki cenzurirata spletne vsebine in s tem posegata v svobodo informiranja in izražanja.
Tukaj gre za kontrolo spleta, kakšne pravice intelektualne lastninske pravice, pač pa za kontrolo znanja populacije, ki sme, po njihovih merilih, znati le toliko in samo to kar določijo oni, čeprav to znanje vsebuje kup nesmislov in izmišljotin, ki služijo edinole v njihovo korist. Tu smo seveda spet nazaj pri in pred znano zgradbo in prevsem sistemom, to je seveda šolski sistem, ki prakticira zgoraj opisan koncept omejenega in vnaprej določnega in prirejenega fonda znanja, in tako iz bistrih mladih ljudi delajo odrasle potrošnike, poslušne in verne služabnike sistema, ...
Kajti znanje je moč, je pot, je rešitev, je zaščita, itd., človek z znanjem, pravim znanjem je močan, gre v pravo smer, po pravi poti, je varen, se lahko reši sistema suženjstva, itd. Človek brez znanja, je navadna lutka, suženj sistema, izkoriščan, kolikor je mogoče. Denimo če ima nek človek znanje o naravnem zdravilu za raka, to je vitamin B17, ali leatril, ve kje se nahaja, bo redno užival semena rastlin, pečke in jedra koščičarjev, ne zbolel za rakom, če pa zboli, ker se ni prehranjeval pravilno, rak spada namreč v enak razred bolezni kot diabetes in skorbut, saj so vse to presnovne bolezni, ker telesu manjkajo določeni vitamini ali minerali ter soli (vse v naravni obliki, ne pa industrijske prečiščene verzije), in takih primerov je veliko, manjka le znanje o njihovi naravi, torej če zboli bo zdravilo poiskal v naravi in ozdravel brez posledic, ... Če pa nima znanja, bo vsled napačnega znanja in vere šel k zdravniku, ki bo raka zdravil s strupeno kemoterapijo, ki jo pregrešno visoko zaračuna, ki se običajno konča z smrtjo. Človek z znanjem je izgubljen potrošnik, ...in posledica neznanja, je vse večje število bolnih ljudi, ...
Napačno znanje je nevarnejše od neznanja !!!
Znanje varuje - ignoriranje vodi v destrukcijo !
Verovanje v nekaj = neznanje o tem !
Prepovedati objavo teh posentkov.
Določena podjetja sama objavijo javno svoje programe in jih omogočijo, da jih potrošniki preizkusijo.
Prepovedati takšno početje.
Določena podjetja objavijo na spletu svojo popravljeno tehnično podporo za neki izdelek, da zagotovijo brezhibno delovanje njihovih naprav pri kupcih.
Prepovedati, ker z tem proizvajajo piratstvo.
No potem pa poglejmo, kaj od zgoraj navedenega je sloh pravino.
najprej klečeplazi in fehtari za keš
k ga dobijo, se grejo pa frajerje spet
vse skup ena mafija
v firme pa delat za tekoči trak!
Ta zakon bodo pospravili v predal, po volitvah pa sprejeli.



















