Darovanje organov mora biti prostovoljno in brezplačno. To velja tako v Italiji kot tudi v Sloveniji. Ponujanje organov preko malih oglasov je nezakonito. (Foto: Reuters)

Kriza je milijone ljudi prignala na rob preživetja. Tisti, ki so ostali brez dela, zato pa z velikimi dolgovi, zdaj iščejo nove možnosti za zaslužek. Kako daleč lahko človeka privede obup, je mogoče ugotoviti tudi z branjem malih oglasov.

"Nujno prodam desno ledvico.“ "Najboljšemu ponudniku prodam desno ledvico in del jeter.“ "Za 280.000 evrov prodam ledvico. Že dvanajst let ne kadim, nikoli nisem pil alkohola. Imam 60 let in sem dobrega zdravja.“ "Ledvico zamenjam za službo.“ "Moje podjetje je propadlo, dve leti sem brez službe. V zadnjem času so se stvari še poslabšale. Da bi rešil svojo družino (ženo in dva otroka) pred revščino in obupom, prodam ledvico, lahko tudi del jeter. Cena od 300.000 evrov. Nikoli nisem prosil za denar, pomagal sem vsem, ki sem jim lahko. Tistemu, ki bo pomagal meni, bom neskončno hvaležen.“

To je le nekaj ponudb na italijanskih spletnih straneh z malimi oglasi. Novinarji časnika La Repubblica so se lotili preverjanja na terenu in ugotovili, da ne gre za nikakršno potegavščino. Ljudje, ki ne vidijo drugega izhoda iz finančnih zagat, mislijo popolnoma resno.

Posel z organi že dlje časa cveti v revnih državah, na primer v Indiji ali v Pakistanu, kjer vse več ljudi prodaja organe, da bi se rešili dolgov. (Foto: Reuters)

Po telefonu so novinarja, ki se je predstavil kot morebitni kupec, prepričevali o svojem zdravem načinu življenja, o vsesplošnem dobrem počutju … In se razgovorili o težavah, ki so jih prignale do pogumne, a tudi nepremišljene odločitve. Prodaja organov je namreč v Italiji nezakonita, kazensko je odgovoren tudi tisti, ki deluje kot posrednik – v tem primeru lastniki strani, kjer so oglasi objavljeni. "V Italiji ne smete dati organov v zameno za denar. Zakon namreč določa, da mora biti doniranje odločitev, ki je človek ne sprejme zaradi pritiska ali zaradi lastnih koristi. Zato mora morebitni donator opraviti psihološke teste, zadnjo besedo pa ima sodnik,“ je razložil direktor transplantacijskega centra Renzo Pretagostini, ki hkrati priznava, da je podobnih ponudb vse več. "Ti ljudje so tako obupani, da se sploh ne zavedajo, v kaj se spuščajo,“ je komentiral.

A nekateri so premislili tudi to. Romunski priseljenec Radu namerava po stopinjah svojega prijatelja, ki so mu poseg pred približno mesecem dni opravili v domovini. "Zaslužil je 65.000 evrov. Počuti se dobro, vrnil se je v Romunijo, rešil je vse svoje probleme in še življenje nekega Italijana. Zdaj hoče to storiti tudi moja sestra, da bi zaslužila denar za hišo,“ je po telefonu pripovedoval Radu.

Obstaja bojazen, da se bo še bolj razcvetel črni trg z organi. Med ljudmi, ki jih potrebujejo, je namreč veliko dovolj bogatih, da so pripravljeni plačati astronomske cene zanje, kar kriminalne združbe že dolgo izkoriščajo. Koliko ljudi vsako leto zato umre, pa je mogoče le ugibati.

Bolha.com: Tak oglas bi odstranili

Na največjem slovenskem spletnem oglasniku Bolha.com so za 24ur.com razložili, da je za resničnost oglasa odgovorna oseba, ki ga odda. "Uporabniki sistema Bolha.com se zavezujejo, da bodo njihovi vsebinski in slikovni oglasi resnični; da ne bodo oglaševali prodaje ponarejenega ali ukradenega blaga oziroma blaga, katerega promet in/ali oglaševanje je z zakonom prepovedan. Enako velja za storitve. Uporabnik se torej zavezuje, da ne bo objavljal oglasov, ki so v nasprotju z zakoni, drugimi predpisi in ustavo Republike Slovenije,“ so zapisali.

Kljub temu objavljene ponudbe pregledajo tudi sami in sporne odstranijo. "Tako bi postopali tudi v primeru, če bi nekdo objavil oglas, da prodaja svoje organe,“ zagotavljajo.

V Sloveniji strog zakon preprečuje razmah črnega trga

Tudi ko organe ali tkiva odvzemajo mrtvemu darovalcu, poseg poteka tako kot vsaka druga operacija. Po njem na truplu ostane le zašita in z gazo prekrita rana. Ob odvzemu tkiv, kot so kosti in roženice, pa odvzeti del nadomestijo s protezo. Tudi po darovanju se od pokojnika lahko poslovimo ob odprti krsti. (Foto: Reuters)

V Sloveniji darovanje ureja Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Ta v 4. členu določa, da "za odvzete dele človeškega telesa ni dopustno dati oziroma prejeti nobenega plačila niti druge premoženjske koristi“. Poseg je mogoče opraviti le, če je darovalec v to pisno privolil. "Privolitev mora biti izraz njegove svobodne volje, izoblikovane na podlagi primernega pojasnila o naravi, namenu in poteku posega, verjetnosti njegovega uspeha in običajnih tveganjih.“  Poleg tega mora biti tveganje po medicinskih kriterijih v mejah sprejemljivega in ne sme biti nesorazmerno v primerjavi s pričakovano koristjo za prejemnika.

8. člen pa določa, da se smejo iz telesa živega dajalca praviloma jemati samo tkiva, ki se obnavljajo. "Posamezno ledvico ali del jeter pa lahko odvzamejo le zaradi presaditve osebi, s katero je genetsko, družinsko ali emocionalno povezan, če ni mogoče v razumnem času dobiti organa umrlega dajalca ali če uporaba organa živega dajalca zagotavlja bistveno boljše možnosti zdravljenja kot druge oblike nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvic ali jeter.“ V tem primeru je nujno soglasje Etične komisije za presaditve.

Zdravnike k etičnemu in strokovnemu ravnanju zavezuje tudi Kodeks medicinske deontologije Slovenije (etični kodeks).

Odločitev za darovanje (in ne prodajo) organov je sicer etična in humana. Z njo lahko nekomu rešimo življenje. Več o tem ...