Zasegi zemlje in prisilne izselitve so trenutno eden največjih virov nezadovoljstva med Kitajci. Kot poroča Amnesty International, gre pri tem tudi za hude kršitve temeljnih človekovih pravic.
Lokalni politični veljaki imajo namreč le en cilj – zadostiti ekonomskim ciljem države in pohlepu investitorjev za vsako ceno. Na Kitajskem ima sicer vlada absolutno moč nad zemljo, zato si lahko lokalne oblasti privoščijo, da zemljišča, na katerih želijo graditi stanovanjske komplekse, trgovska središča ali druge objekte, preprosto zasežejo. To sproža jezo med ljudmi, ki so zato že večkrat pripravili tudi proteste.
Kot pravi raziskovalec Amnesty International iz Hongkonga Nicola Duckworth, z zaseganjem in prodajo zemlje investitorjem lokalne oblasti vladi tudi odplačujejo sredstva, ki so si jih med krizo izposodile za nadaljnje vzpodbujanje gospodarske rasti.
"Vrh kitajske komunistične partije promovira in nagrajuje posameznike, ki vzpodbujajo rast ne glede na ceno. Edino merilo uspeha je kilometrina novo zgrajenih cest, število novih tovarn, trgovskih in stanovanjskih kompleksov," pravi.
Amnesty opozarja, da je takšen sistem nepravičen, saj ljudi, ki se znajdejo na želenih zemljiščih, preprosto razlastijo. Običajno jim dajo le malo časa, da odnesejo svojo lastnino in se preselijo, odškodnina pa je običajno le nekaj drobiža.
Izselitve so zato pogosto nasilne, saj prebivalce na koncu prežene policija, s katero se ljudje, ki seveda ne želijo zapustiti svojih domov, pogosto spopadejo. Redki niso niti primeri, ko še posebej starejši raje storijo samomor, kot da bi se izselili.
V posebnem poročilu Anmesty navaja 40 primerov prisilnih izselitev, ki so se končale z nasiljem, v katerem sta umrla dva človeka, a kot opozarjajo, je takšnih primerov še veliko več, med drugim so v enem primeru delovni stroji, ki so še med izseljevanjem začeli rušiti stavbo, pod ruševinami pokopali človeka.
Policija takšne primere nato preiskuje le izjemoma, če že, pa se nikoli ne končajo s sodnim epilogom. Do zdaj so le odpustili dva policista, ki naj bi bila kriva za smrt stanovalca med izselitvijo.
Medtem ko Amnesty kitajsko vlado poziva k spoštovanju človekovih pravic in kitajskih zakonov, ki do neke mere ščitijo lastnike stavb in zemlje, se politiki skrivajo za lepimi besedami. Komunistična partija seveda ne priznava, da vzpodbuja sporno početje svojih veljakov na lokalni ravni, in javno krivdo vali nanje, obenem pa seveda proti njim ne namerava uvesti prav nobenih sankcij. Premier samo ponavlja, da se zaveda, da so ljudje zaradi širjenja gradbenih projektov pogosto zaskrbljeni.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.