Po treh tednih bodo grške banke ta ponedeljek očitno vendarle odprla vrata. Vlada v Atenah je namreč danes izdala odlok, v katerem odreja odprtje bank, obenem pa podaljšuje večino obstoječih omejitev kapitalskih tokov in dvigov na bankomatih.
Grško finančno ministrstvo je pred dnevi potrdilo, da bodo banke ostale zaprte do ponedeljka, da bi tako zaradi pomanjkanja likvidnosti zaščitili finančni sistem in gospodarstvo. Zdaj pa je uradno potrdilo tudi to, da bo v ponedeljek tega vendarle konec in se bodo banke po treh tednih znova odprle, v kar so mnogi dvomili.
Evropska centralna banka (ECB) je grške banke v okviru mehanizma nujne likvidnostne pomoči v minulih mesecih držala "nad vodo", konec junija, po napovedi grškega premierja Aleksisa Ciprasa o izvedbi referenduma o pogojih za nadaljnjo finančno pomoč, pa je obseg pomoči ohranila na obstoječi ravni okoli 89 milijard evrov.
Banke so morali zato 29. junija zapreti, omejili pa so tudi kapitalske tokove. Od ponedeljka bo sicer za Grke malenkost lažje dvigovati denar na bankomatih kot doslej. Ostaja namreč le še omejitev dvigov na največ 420 evrov tedensko, medtem ko bo dnevna omejitev 60 evrov odpravljena. To za ljudi pomeni predvsem, da jim ne bo treba vsak dan znova stati v vrstah pred bankomati. Omejitev o tem, da so nakazila v tujino možna le ob soglasju grške centralne banke in finančnega ministrstva, ostaja nespremenjena.
Grški dnevnik Katimerini je danes objavil raziskavo, po kateri naj bi tritedensko zaprtje bank grško gospodarstvo stalo tri milijarde evrov, in to brez upoštevanja izpada prihodkov od turizma.
Prisegla preoblikovana vlada
V Atenah je danes zjutraj prisegla nova grška vlada. Dan prej je namreč premier Aleksis Cipras iz kabineta vrgel več predstavnikov levega krila vladajoče stranke Siriza in jih zamenjal s svojimi tesnimi sodelavci in zaupniki.
Cipras je vlado preoblikoval dan po uporu precejšnjega dela poslancev Sirize, ki so v parlamentu glasovali proti prvemu paketu reform in varčevalnih ukrepov v zameno za tretji paket finančne pomoči Grčiji.
Med drugim se je znebil ministra za energijo Panajotisa Lafazanisa in ministra za socialne zadeve Dimitrisa Stratulisa. Oba veljata za voditelja levega krila Sirize in glasno nasprotujeta varčevalnim ukrepom in privatizaciji ter zagovarjata izstop Grčije iz evrskega območja. Poleg njiju je moralo oditi še več državnih sekretarjev. Lafazanisa je na čelu ministrstva za energijo zamenjal dosedanji minister za delo Panos Skurletis, medtem ko bo George Katrugalos, dosedanji minister za upravne reforme, prevzel vodenje ministrstva za delo.
Parlament potrdil prvi reformni paket
Grški parlament je v četrtek kljub nasprotovanju dela koalicijskih poslancev potrdil prvi reformni paket, ki ga v zameno za tretji paket finančne pomoči zahtevajo evropski posojilodajalci, saj so za reforme glasovale opozicijske proevropske stranke. Proti ukrepom je sicer glasovalo 32 od 149 poslancev Sirize, še šest se jih je vzdržalo, eden je glasovanje bojkotiral.
Okolica Aten in nekatera druga območja na jugu Grčije so ujeta v primež gozdnih požarov.
V petek so članice EU Grčiji odobrile kratkoročno, premostitveno pomoč s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, ki jo bo prejela do ponedeljka. Poleg tega je evroskupina odobrila začetek pogajanj o tretjem paketu pomoči.
Že pred petkovim preoblikovanjem je sicer vlado zapustil finančni minister Janis Varufakis, ki je evroskupini na pogajanjih povzročil precej sivih las. V pogovoru za britanski BBC je Varufakis medtem znova zatrdil, da bo reformni paket neuspešen. Po njegovih besedah je Grčija podvržena programu, ki se bo "v zgodovino zapisal kot največja katastrofa makroekonomskega upravljanja vseh časov".
Ob tem je zagotovil, da bi program propadel ne glede na to, kdo bi ga izvajal. Varufakis je še zatrdil, da Cipras - ki je sicer sam priznal, da ne verjame v reformni program, čeprav je nanj pristal - dejansko ni imel veliko izbire, kot pa da podpiše dogovor, saj so ga pritisnili ob zid.
KOMENTARJI (382)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.