Pripis ob Berlusconiju 'noči brez spanca'

Spletna stran WikiLeaks je zaradi napadov hekerjev še vedno nedostopna, vendar pa so nekateri mediji, med drugim časopis New York Times, objavili prvi sveženj od skupaj 250.000 diplomatskih depeš ZDA, ki bodo objavljene v naslednjih dneh. Razkrili so tudi dokumente o Sloveniji.

V New York Timesu med drugim piše, da so diplomati v New Yorku, Rimu in na Dunaju ter na 33 drugih ameriških veleposlaništvih julija lani dobili navodilo državne sekretarke Hillary Clinton, naj zberejo različne informacije o visokih uradnikih Združenih narodov in veleposlanikih držav članic Varnostnega sveta. Zbirali naj bi podatke o ljudeh, kot je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, podatke o kreditnih karticah, biografske informacije ter celo njihova gesla za komunikacijske sisteme.

Večina objavljenih dokumentov na WikiLeaks izvira iz časa po 11. septembru 2001, nekateri pa so od leta 1966 naprej. 11.000 dokumentov nosi oznako "zaupno", nobeden pa oznake "strogo zaupno". New York Times poroča, da so iz nekaterih dokumentov odstranili imena oseb, ki bi bile lahko zaradi objave ogrožene, kakor tudi podatke, ki bi lahko ogrozili potekajoče obveščevalne operacije. Dokumenti razkrivajo nadaljevanje ameriškega boja proti terorizmu, ukrepanje proti iranskemu jedrskemu programu, strah pred nevarnostjo izraelskega napada na Iran, odnose med velesilami, pri čemer je EU prikazana kot "drugorazredna". Ameriški predsednik Barack Obama naj ne bi čutil nič posebnega do Evrope in raje gleda na vzhod kot na zahod.

Washington objavo ostro kritizira

Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v nedeljo sporočil, da lahko vsebina zasebnih pogovorov na naslovnicah svetovnih časopisov globoko vpliva ne le na zunanjepolitične interese ZDA, ampak tudi interese zaveznikov. Bela hiša najostreje obsoja "nepremišljeno in nevarno" objavo ukradenih in zaupnih dokumentov, ki ogroža človekove pravice in življenja ter delo posameznikov.

'Globoko grlo' domnevno izdajalski vojak?

Dokumente naj bi spletni strani WikiLeaks priskrbel ameriški vojak Bradley Manning, ki so ga julija obtožili izdaje in mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Eden od dokumentov razkriva resno opozorilo Nemčiji, če bo poskušala izvršiti nalog za aretacijo agentov ameriške obveščevalne službe Cia, ki so ugrabili nedolžnega človeka z istim imenom, kot ga ima osumljeni terorist, in ga več mesecev zasliševali v Afganistanu.

Dokumenti razkrivajo, da je italijanski premier Silvio Berlusconi po mnenju ameriških diplomatov vse bolj predstavnik ruskega premierja Vladimirja Putina v Evropski uniji. Med njima naj bi posredovali sumljivi ljudje, izmenjavala naj bi si draga darila in podpisovala energetske pogodbe. Berlusconi je opisan kot človek norih zabav, Putin pa kot alfa samec, ki ne zmore obvladati lastne neobvladljive birokracije. Iz dokumentov je po navedbah italijanskih medijev še razvidno, da je ameriška odpravnica poslov v Rimu Elizabeth Dibble Berlusconija označila za "fizično in politično slabotnega", kar je med drugim pripisala "noči brez spanca", ki so posledica Berlusconijevega navdušenja nad zabavami, zaradi katerih se italijanski premier ne more dobro odpočiti.

Savdski kralj Abdulah naj bi Američane prepričeval, da napadejo Iran. Iran naj bi dobil od Severne Koreje 19 raket, ki lahko nosijo jedrsko orožje, s katerimi bi lahko napadel evropske prestolnice. Abdulah naj bi imel zelo slabo mnenje o iraškem premierju Nuriju al Malikiju, pakistanskega predsednika Asifa Zardarija pa je imenoval za glavno oviro napredku države, ker ko je "gnila glava, to vpliva na celotno telo". Depeše obenem razkrivajo, da teroristična mreža Al Kaida še vedno dobiva največ denarja iz savdskih virov.

Vodstvo kitajske komunistične partije naj bi ukazalo hekerske napade na spletne strani podjetja Google. Kitajska se omenja tudi v povezavi s Severno Korejo, ko diplomati Južne Koreje omenjajo možnost ponudbe poslov za pomiritev skrbi v primeru propada severa in združitve obeh Korej. Libijski predsednik Moamer Gadafi naj bi bil lani jeseni sila jezen, ker mu v New Yorku v času zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov niso dovolili postaviti šotora ali obiskati prizorišča terorističnih napadov 11. septembra 2001. Zagrozil naj bi, da bo odstopil od dogovora, da pošlje oplemeniteni uran v Rusijo. O Gadafiju tudi piše, da je zadnje čase nenehno v družbi svoje privlačne svetlolase ukrajinske medicinske sestre.

Zanimiv je tudi opis pogovorov jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha s takratnim poveljnikom centralnega poveljstva ZDA generalom Davidom Petraeusom po ameriškem raketiranju oporišč Al Kaide v Jemnu. Predsednik naj bi generalu povedal, da bo njegova vlada še naprej trdila, da je Jemen sam bombardiral teroriste, ker so se bali razkritja, da sodelujejo z Američani. Opisano je tudi odkritje 52 milijonov dolarjev v prtljagi afganistanskega podpredsednika Ahmeda Zia Masuda v času lanskega obiska v Združenih arabskih emiratih. Denarja naj mu ne bi odvzeli, Masud pa še vedno zanika, da bi nosil denar iz države. Polbrat afganistanskega predsednika Hamida Karzaja Ahmed Vali Karzaj je medtem opisan kot skorumpiran trgovec z mamili.

Diplomatski škandal

Številne države so se kritično odzvale na objavo. Med drugim poudarjajo, da poteza slabi diplomacijo in predstavlja grožnjo demokratični oblasti. Italijanski obrambni minister Ignazio La Russa je dokumente označil za "zlonamerne govorice", ki jim ne bi smeli posvetiti pretirane pozornosti. Po njegovem mnenju gre za informacije, ki bi morale ostati zaupne. Nemški minister za razvoj Dirk Niebel ocenjuje, da objava ne bo negativno vplivala na odnos med Washingtonom in Berlinom. Čudi ga vznemirjenje, ki ga je povzročila objava dokumentov. Pri vsem skupaj pa se mu zdi še najpomembnejše vprašanje varnosti, zaščite in zbiranja podatkov.

Rusija se je odzvala zadržano. Tiskovni predstavnik ruskega premierja Dmitrij Peskov je dejal , da morajo v Moskvi najprej preučiti originalne dokumente in preveriti, če so bili pravilno prevedeni. Tiskovni predstavnik francoske vlade Francois Baroin je objavo dokumentov označil za "grožnjo demokratični oblasti". Dodal je, da si tako kot ameriška administracija želijo izogniti podobnim dejanjem, ki tudi škodijo kakovosti storitev državnih organov in ogrožajo tiste, ki delajo v službi države. "Zaščita držav je resna stvar, gre za zaščito moških, žensk, državljanov," je poudaril.

Švedsko zunanje ministrstvo je tudi ocenilo, da objava dokumentov na WikiLeaksu slabi diplomacijo. "Slabi diplomacijo na splošno in ameriško diplomacijo," je dejal švedski zunanji minister Carl Bildt. Po njegovih besedah je bil očiten namen objave dokumentov škodovati ZDA. Minister je še povedal, da so tajni kanali za komunikacijo med različnimi vladami nujni za odziv na krize ali različne situacije. "Če to ni možno, pride do 'megafonske diplomacije' in iz izkušenj vemo, da to lahko povzroči več konfliktov in več težav," je dodal.

Avstralija je ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, ki je njihov državljan, posvarila, da mu v primeru vrnitve v državo grozi obtožnica zaradi objave dokumentov. "S stališča Avstralije obstaja možnost, da je bilo prekršenih več zakonov," je dejal avstralski generalni državni tožilec Robert McClelland in dodal, da policija že preiskuje primer. Avstralska vlada je sicer že julija oblikovala posebno skupino, ki preiskuje posledice objave dokumentov na strani WikiLeaksa. Po nekaterih navedbah naj bi bil Assange trenutno v Veliki Britaniji.

Iraški zunanji minister Hošjar Zebari je dejal, da objava zaupnih dokumentov "ne pomaga" Iraku. Upa, da to ne bo zastrupilo odnosov med iraškimi politiki in tako slabo vplivalo na oblikovanje iraške vlade. Obenem priznava, da ne ve, kateri dokumenti o Iraku so bili objavljeni. Objavo dokumentov je obsodil tudi Pakistan. "Tako občutljivih dokumentov ne bi smeli razkriti na ta način," je poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Abdul Basit. Dodal je, da dokumenti jasno kažejo, da pakistansko vodstvo zna ščititi svoj jedrski program. "Zelo dobro smo zaščitili nacionalne interese in to bomo delali tudi v prihodnje," je poudaril, potem ko so dokumenti razkrili, da naj bi Washington Islamabad leta 2007 iz strahu pred napadom skrajnih islamistov prisilil v odstranitev visoko obogatenega urana iz jedrskega objekta.