'Nova vlada mora narediti vse, da ostanemo zraven'

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla – torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.

Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, komisiji in Svetu, ki združuje članice EU, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev.

Voditelji ob tem "priznavajo pristojnost" Sodišča EU za preverjanje prenosa tega pravila v nacionalne pravne rede.

Fiskalno pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati.

Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril nedavno sprejeta nova strožja pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja. Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.

Osnutek izjave vrha območja evra vsebuje še zavezo po hitri obravnavi najnovejših predlogov Evropske komisije s konca novembra.

Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi od problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.

Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, da zaprosi za finančno pomoč.

Pakt dodatno predvideva okrepljeno sodelovanje med članicami na področjih, ki so ključna za normalno delovanje območja evra ob upoštevanju celovitosti notranjega trga EU. Za tem besedilom se skrivajo predlogi nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja glede sodelovanja na področju finančne regulacije, harmonizacije osnov pri davku na prihodek podjetij in morebiti celo uvedba davka na finančne transakcije. To zelo skrbi Veliko Britanijo in največje evropsko finančno središče – londonski City.

Fiskalni pakt zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč kot meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU. Sporazum naj bi pogodbenice podpisale najpozneje marca prihodnje leto. Postopek njegove priprave pa se bo začel zelo hitro. Ker ne gre za spremembe pogodbe EU, bodo ratifikacijski postopki bistveno hitrejši. Možnost priključitve sporazumu so nakazale Švedska, Danska, Poljska, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, vendar pa se bodo morale Danska, Švedska in Madžarska posvetovati z nacionalnimi parlamenti. Osamljena članica, ki zagotovo ostaja zunaj sporazuma, je Velika Britanija. Pakt bo zavezoval območje evra, pravila, ki naj bi veljala v postopku približevanja ostalih članic evrskemu območju, pa še niso znana.

"Velika Britanija si lahko hitro sama izkoplje grob"

Slovenski ekonomist Maks Tajnikar je ob sprejetju fiskalnega pakta za 24ur.com komentiral, da smo že od samega začetka vedeli, da sistem evra ne bo deloval, če ne bo poenotena fiskalna politika držav. Z nastajanjem deficitov v državnih proračunih so države izigravale posledice različne rasti inflacije in produktivnosti dela v različnih državah znotraj evroobmočja, ki bi se sicer morale pokazati v višini realnih dohodkov prebivalstva, je razložil.

"Uvedba fiskalnih pravil in omejitev bo – vsaj v določeni meri – preprečevala nastajanje razlik v fiskalnem položaju posameznih držav, a se bodo morale posledice pokazati v dohodkih prebivalstva. To pa bo miniralo nastajanje enotnega trga dela znotraj evroobmočja. Res pa je, da danes tega trga tako in tako ni. Poenotenje fiskalnih politik bo nujno zahtevalo tudi določena prelivanja med proračuni držav in meddržavno solidarnost, saj bodo sicer razlike med državami postajala neznosne," je pojasnil in dodal, da bo ECB v resnici morala prevzeti zaokroženo vlogo centralne banke. Države, ki se tem zahtevam ne bodo prilagodile, ne morejo biti v evroobmočju, ker bi rušile sam obstoj tega območja, je opozoril.

"Zato se je treba truditi tudi v Sloveniji, da izpolnimo pogoje fiskalnega poenotenja. Zavedati se je treba, da prilagajanje zahtevam pomeni uvajanje navadnega zdravega življenja in ukinjanje življenja preko meja zmožnosti in na račun drugih. VB lahko danes pomaga evroobmočju, a slednje VB ne potrebuje nujno preprosto zato, ker VB nima evra. VB si sicer lahko z vdajanjem razvratu finančnega kapitala v Londonu hitro sama izkoplje grob!" je zaključil komentar.

"Sklepi vrha gredo v pravo smer"

Ekonomist Dušan Mramor, ki je imel pred komentarjem sicer le omejen dostop do gradiv, je sklepe vrha in časovni okvir označil za ustrezne. "Ključen pa bo način izvedbe teh sklepov in na kakšen način bodo države uspele prenesti v svoje ustave ali enako obvezujoče pravne predpise osnovne elemente medvladnega dogovora," je dejal.

Ključnega pomena bo tudi, kako bodo delovali avtomatski mehanizmi, ki naj bi se aktivirali v primeru odstopanja držav od dogovorjenih okvirov, ali bodo učinkoviti in ali ne bo problem pri kaznovanju držav, ki se ne bodo držale dogovorjenega. "Takoj je podano še besedilo, da bo kazen avtomatska, če večina držav ne bo menila, da država ne sme biti kaznovana," izpostavlja Mramor. Tako določilo je smiselno na primer v primeru naravnih nesreč, "vendar upam, da se ne bo zlorabljalo kot v preteklosti recimo ravno na primeru Nemčije in Francije".

Kot bolj primerno je dekan ljubljanske ekonomske fakultete izpostavil dejstvo, da je v paktu fiskalna stabilnost definirana na ravni strukturnega primanjkljaja. "To je bistveno boljša definicija primanjkljaja kot dejanski primanjkljaj, ker upošteva, v kateri fazi ekonomskega cikla je država," izpostavlja Mramor. Država lahko ima tako večji primanjkljaj, ko gre za krizo, ne sme ga pa imeti v obdobju prosperitete. Smiselni pa so tudi mehanizmi, ki naj bi v primeru šokov varovali evro, tako začasni kot stalni, in dokapitalizacija Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Da je vrh EU le delno izpolnil pričakovanja, pa meni ekonomist Igor Masten. Popolnoma je izpolnil pričakovanja glede nemške pozicije koraka proti fiskalni uniji. Do določene mere pod pričakovanji pa je ostal del glede mehanizma stabilnosti, je dejal Masten. "Vprašanje je, kako naj bi vse to pomagalo pri takojšnji, učinkoviti, hitri umiritvi situacije na finančnih trgih," je izpostavil. Številni menijo, da bi bila edina pot okrepljena vloga Evropske centralne banke (ECB), kar pa se tokrat ni zgodilo. "To je verjetno pod tistim, kar bi trgi v tem trenutku ocenili kot balzam," pravi Masten.

Kar se tiče Slovenije, pa ekonomist pravi, da so v skladu s predlogom Nemčije in Francije za zdaj Sloveniji odprta vrata, kar je dobro. "Sedaj pa je na nas, da to priložnost zagrabimo. To je odvisno le od naše lastne neumnosti ali modrosti," pravi Masten. "Nova vlada mora narediti vse potrebno, ampak resnično vse potrebno, da ostanemo zraven. To mora biti prioriteta," je še izpostavil. Obenem pa Masten verjame, da bomo v Sloveniji premogli dovolj modrosti, da bomo to uresničili.

Podobno meni ekonomist Aleš Ahčan, ki pravi, da smo trenutno v ključnih tednih. "Višina donosov na obveznice kaže, da smo na razpotju, razmere čez dva meseca se bodo z veliko verjetnostjo bodisi precej izboljšale bodisi se bodo precej poslabšale," je dejal. Finančni trgi od Evrope po mnenju Ahčana pričakujejo, da jasno pove, kakšen obseg sredstev bo še potreben za rešitev krize in da so sredstva v danem obsegu, morda celo še nekaj višjem, na voljo prek različnih mehanizmov. Ti mehanizmi so na primer začasni in stalni mehanizem za stabilnost (EFSF in ESM) ter intervencije ECB.

"V kolikor Evropa, torej francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel, tudi jasno pove, da za ta namen alocirana sredstva zadolženosti Evrope ne premaknejo izven vseh razumnih mej, ter da bo z restriktivno fiskalno politiko zadolženost kot delež BDP ohranjala ali zmanjšala v srednjeročnem obdobju, smo blizu rešitve," pravi Ahčan.

Zastavljena pravila so kratkoročno po mnenju ekonomista z ljubljanske ekonomske fakultete zadovoljiva. "Srednjeročno se bo nedvomno izpostavilo vprašanje večjega poenotenja davčnih sistemov." Za Slovenijo so dane omejitve, predvsem tudi v luči prihajajoče recesije, zelo restriktivne. "Na odhodkovni strani proračuna bo ob nesodelovanju sindikatov težko izpolniti dano zahtevo. Reforme, kot sta pokojninska in zdravstvena, so neizbežne," še pravi.

"Unija ne more obstajati brez razprave o fiskalni avtoriteti"

Priznani ekonomist Christopher A. Sims pa meni, da Evropa mora ohraniti evro. Prepričan je, da je rešitev v trdni fiskalni politiki. Sam vidi več prednosti kot slabosti v ohranitvi evra. "Nekateri ljudje menijo, da ni pametno različne kulture in ekonomije združevati. A napaka je le, če menimo, da lahko obstaja Unija brez razprave o fiskalni avtoriteti," dodaja Sims.

"Voditelji držav z evrom so s političnega vidika dejansko nekaj dosegli," pa je komentiral prvi ekonomist nemške Commerzbank Jörg Krämer. "Z vidika vlagateljev pa ostajajo odprta še številna pomembna vprašanja." Zanima jih na primer, ali bodo avtomatične sankcije proti kršiteljicam dejansko delovale.

"Uresničil se je največji strah trgov, saj je vrh EU še eno srečanje, ki ga spremljajo številne fanfare, a ne zagotavlja rezultatov," je ocenil ekonomist londonske finančne skupine VTB Capital Neil MacKinnon. "Prva reakcija je zagotovo negativna za evropske obvezniške trge in borze," je menil in izrazil prepričanje, da bodo vlagatelji še naprej zmanjševali svojo izpostavljenost do držav z evrom.

Številni namreč menijo, da lahko le aktivnejša vloga Evropske centralne banke (ECB) zajezi širjenje dolžniške krize. Takšno možnost je v četrtek odločno zavrnil predsednik ECB Mario Draghi. Ta je po seji sveta banke, ki je znižal ključno obrestno mero za območje z evrom, znova poudaril, da trenutni program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja ni večen in ni neomejen.

Večkrat je tudi zatrdil, da ECB mora spoštovati mandat, ki ji ga narekuje temeljna pogodba EU in da z nobenim pravnim trikom ne želi obiti besedila in duha pogodbe, ki ji preprečuje financiranje držav z monetizacijo dolga ali drugače povedano s tiskanjem novega denarja.

Analitik Berenberg Bank Holger Schmieding je izpostavil, da dokler ECB vztraja pri obrambi svojega mandata, ostaja tveganje, da območje z evrom znova zdrsne v poglabljajoči se krizo. "Upamo, da se glede tega motimo. A preden lahko začnemo bolj optimistično gledati v prihodnost, potrebujemo močnejšo reakcijo ECB," je dejal.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!