Slovenija predlagane kvote beguncev ne odobrava in sporoča: toliko jih ne moremo sprejeti

Notranji ministri EU so se danes načelno strinjali, da je treba pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju poiskati skupne, evropske rešitve, ter da je potrebna solidarnost z najbolj obremenjenima članicama, Italijo in Grčijo.

A podrobnejši pogled pokaže velike razlike. Nekatere članice, med njimi Nemčija in Francija, pod določenimi pogoji podpirajo obvezne kvote. Druge, med njimi Slovenija, poudarjajo, da mora biti solidarnost prostovoljna.

"Solidarnost ne more biti prostovoljna," pa je poudaril evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopulos. Dosedanje izkušnje po njegovih besedah kažejo, da prostovoljni pristop preprosto ne deluje. "Čas je za pogled onkraj nacionalnih interesov, saj je na kocki jedro naše enotnosti in sodelovanja," je še opozoril komisar. "Veseli me, da se članice načeloma strinjajo, a besede niso dovolj. Čas je za dejanja," je pozval.

Opozoril je tudi, da je nova evropska strategija o migracijah, ki jo je predlagala komisija, pazljivo uravnotežen sveženj, ne pristop a la carte. Prav tako je poudaril, da je komisija v minulih petih mesecih storila več kot EU v minulih 20 letih.

Poleg narave sheme za razporeditev beguncev so problematična tudi merila za opredelitev kvot. Pričakuje se tudi še živahna razprava o številu beguncev, potrebnih mednarodne zaščite, ki naj bi jih sprejela posamezna članica.

A Avramopulos je kljub temu zelo optimističen, da bo Unija dosegla dogovor o razporeditvi beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, do konca julija. Današnji dan je opisal kot uspešen, kot "prvi korak v pravo smer".

Latvijsko predsedstvo bo sedaj pripravilo poročilo o razpravi, ki bo podlaga za sklepe voditeljev članic unije prihodnji teden. Ti naj bi razčistili nekatera odprta vprašanja in podali politične smernice, ki naj bi olajšale nadaljnje usklajevanje.

Slovenska notranja ministrica opozarja, da ne moremo sprejeti toliko beguncev

Slovenija ne podpira ideje obveznih kvot za razporeditev beguncev po članicah EU, je danes v Luksemburgu poudarila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Solidarnost mora biti prostovoljna, znotraj zmogljivosti naše države in ob upoštevanju njenih specifik, je pojasnila in izpostavila pomen upoštevanja varnostnega vidika.

Slovenija se uvršča v skupino članic, ki se zavzemamo za solidarnost na temelju prostovoljne odločitve posamezne države. V tej skupini so še Češka, Slovaška, Litva, Poljska, Španija, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Hrvaška, je pojasnila ministrica.

Migracije zahtevajo po besedah Györkös Žnidarjeve celovito presojo ob upoštevanju vseh vidikov, specifik države in predvsem omejitev, ki jih vsaka država najbolje sama pozna in se težko umestijo v sistem kvot, ki je določen od zunaj.

"Zato je nujno, da Slovenija sama odloči, ali in koliko prosilcev želi sprejeti, saj lahko le tako ostanemo znotraj naših integracijskih in administrativnih zmogljivosti, kar je nenazadnje pomembno tudi v odnosu do zmanjševanja morebitnih varnostnih tveganj," je poudarila.

Slovenija je izrecno opozorila na pomen varnostnega vidika. Komisijini predlogi po ministričinih besedah ne vsebujejo ocene vpliva na varnostno sliko v članicah, zlasti z vidika varnostnega preverjanja oseb in potrebe po preprečevanju infiltracije varnostno problematičnih oseb, na primer teroristov, v migracijske tokove.

Tudi razdelitveni ključ je po mnenju Slovenije pomanjkljiv. Treba bi bilo upoštevati še velikost urbanih območij, obstoječe zmogljivosti za sprejem prosilcev, trende spontanih prihodov in migracijske pritiske v članici v obdobju, daljšem od zadnjih štirih let, je poudarila ministrica.

Dve shemi, a nobena nima podpore

Evropska komisija je sicer maja predlagala dve solidarnostni shemi za delitev bremen med članicami pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju,obe pa dvigujeta veliko prahu. Pri prvi shemi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.

Pri drugi shemi gre za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj Unije. Slovenija naj bi v tem primeru po bruseljskem izračunu sprejela 207 oseb.

Italija zagrozila Franciji

Poleg tega je dan pred zasedanjem francoska zavrnitev vstopa beguncem na meji z Italijo znova sprožila besedno vojno med Rimom in Parizom. Italijanski premier Matteo Renzi je v primeru sebičnosti članic napovedal načrt B enostranskih ukrepov.