Odločitev o krepitvi sklada za zaščito evra še ta mesec

Finančni ministri držav v območju evra so se vnovič srečali v Bruslju, kjer so Grčijo znova pozvali k politični enotnosti v podporo oktobrskemu dogovoru. Druga ključna tema je bila krepitev posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) s 440 na 1000 milijard evrov, ne da bi se pri tem povečala poroštva držav članic. Cilj je preprečiti širjenje krize na Italijo in Španijo.

Območje evra bo odločitve o smernicah EFSF sprejelo do konca novembra s ciljem, da je ta izvedena decembra, je danes v Bruslju povedal šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Poleg tega je Juncker poudaril, da so finančni ministri držav v območju evra vodje grških političnih strank pozvali, naj pisno potrdijo, da bodo spoštovali zaveze, ki jih mora Grčija izpolniti v zameno za mednarodno finančno pomoč.

Bruselj zaskrbljen zaradi Italije

Bruselj sicer trenutno najbolj skrbi morebitna širitev krize na Italijo, saj sedanji mehanizmi za zagotavljanje stabilnosti evra ne bi bili dovolj za reševanje tega tretjega največjega gospodarstva območja evra. Tudi zato v komisiji pozivajo k čimprejšnji okrepitvi posojilne sposobnosti EFSF.

Sedaj je ključno, da se Italija drži svojih fiskalnih ciljev, zagotovi njihovo izvedbo ter okrepi strukturne reforme, ki bodo spodbudile rast, je dejal komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Rehn, sicer strasten nogometaš, je svoje besede podkrepil s prispodobo v nogometnem žargonu. Pomembno je, da Italija v fiskalni politiki igra "catenaccio", torej dobro organizirano in učinkovito obrambo s ciljem preprečitve golov, medtem ko je pri strukturnih reformah lahko bolj ofenzivna, je dejal.

Italijanska vlada je obljubila ostre ukrepe za zmanjšanje ogromnega javnega dolga in za izvedbo reform, potrebnih za krepitev gospodarske rasti, vendar notranjepolitične razmere v državi – ugiba se o skorajšnjem odstopu predsednika vlade Silvia Berlusconija – ne prispevajo k nujno potrebnemu zaupanju finančnih trgov.

Položaj Italije je kritičen, saj so obrestne mere na njene desetletne državne obveznice dosegle že 6,6 odstotka, kar je blizu nevzdržne ravni. Grčija, Irska in Portugalska so morale, ko so obrestne mere na njihove državne obveznice dosegle nevzdržno raven, zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

Evropska komisija bo ta teden zaradi perečega položaja Italije v Rim poslala misijo, ki bo preverila izvajanje obljubljenih ukrepov za ureditev javnih financ in reform. Poleg tega je Rim k spremljanju izvajanja ukrepov pozval tudi Mednarodni denarni sklad.

V Bruslju so sicer danes vnovič poudarili, da položaj Italije ni primerljiv s položajem Grčije ter da pozivi Bruslja k vladi narodne enotnosti veljajo le za Grčijo. Pri tem so zavrnili kritike, da so s pozivanjem k vladi narodne enotnosti v Grčiji posegli v suverenost države in s tem presegli svoje pristojnosti.