Preživetje vrste odvisno od 'Božičnega čudeža'

Človeško poseganje v naravo je krivo za to, da je na seznamu vse več živalskih vrst, ki so na robu preživetja. Na seznamu ogroženih je Svetovni sklad za naravo (WWF) vpisal že več kot 800 vrst. Med ranljivejšimi so nosorogi. Lani so javanske nosoroge iztrebili v Vietnamu. 50 živali, ki so nastanjene v naravnem rezervatu v Indoneziji, so zadnji predstavniki svoje vrste na svetu.

Malce več, približno 200 živali, šteje svetovna populacija najmanjših nosorogov na svetu – sumatrskih nosorogov. Znanstveniki so zaskrbljeni. Samice so velikokrat neplodne, preživetje vrste pa je odvisno od tistih, ki so živali prignali na rob preživetja – zaradi ljudi.

Preživetje vrste odvisno od "jetniških romanc"

Samica sumatrskega nosoroga Puntung je zadnja dragocena pridobitev malezijskega zatočišča za nosoroge na Borneu. Poznavalci menijo, da je lahko prav od nje odvisno preživetje celotne vrste. Lovci so jo ujeli na božični dan, zato so jo znanstveniki ljubkovalno poimenovali "Božični čudež".

Veterinarji skrbno načrtujejo Puntungino paritev z 20-letnim samcem Tamom in upajo, da bo oploditev uspešna. Treba je počakati na pravi trenutek, ko bo samica voljna in pripravljena na parjenje, to pa lahko traja tudi nekaj mesecev. Kot poudarjajo, je uspeh vse prej kot zagotovljen.

Samico, staro med 10 in 12 let, so v rezervat Tabin Forest prepeljali z letalom, na novo domovanje pa se počasi, a dobro privaja. Dnevno zaužije več kot 60 kilogramov listja.

"Kot kaže, je dobro prestala stres, saj jé dovolj ... A prav stres ob privajanju na novo okolje je lahko razlog za to, da se poruši njen naravni cikel," pravi veterinar zveze za ohranitev nosorogov na Borneu Zainal Zahari Zainuddin. Dodaja, da lahko prav selitev na Borneo ploditveni cikel mlade samice prestavi za več mesecev, zato je deležna stalnega veterinarskega nadzora.

Če bo Puntung po polletnem opazovanju kazala znake, da je voljna in pripravljena na parjenje, jo bodo spustili v isto ogrado s Tamom. Par je sedaj nastanjen v ločenih ogradah in se počasi privajata en na drugega. Sumatrski nosorogi so drugače samotarske živali, ki pustijo nasprotnemu spolu svoje vrste blizu le v času parjenja in vzreje mladičkov.

Večina živali v ujetništvu ni plodnih

Kljub temu da je samica ravno prav stara, da bi lahko imela mladiče, obstaja verjetnost, da je neplodna. "Veliko nosorogov, ki smo jih v preteklosti že ujeli v Maleziji, na polotoškem delu Malezije, v Sabahu in na Sumatri, je imelo težave z rodili. Niso proizvajale jajčec, v jajcevodih so imele celo ciste in tumorje," pravi član zveze za ohranitev nosorogov John Payne.

Skrbi glede Puntung so zato vse prej kot zanemarljive. Če bodo ugotovili, da je neplodna, bodo poskušali veterinarji neplodnost zdraviti, garancije za uspeh pa po mnenju Payna ni. Samica v zavetišču, 30-letna slepa nosoroginja Gelegob, ni mogla niti po zdravljenju neplodnosti spočeti mladičkov.

Ko igra človek vlogo boga

Po mnenju znanstvenikov je vzreja v ujetništvu edini način, s katerim bi lahko povečali svetovno populacijo sumatrskih nosorogov. Živali so na robu preživetja, desetkanju celotne vrste pa je botrovalo krčenje gozdov in nebrzdani divji lov. V divjini so živali odrezane od možnih partnerjev, ko pa v naravnem okolju nanje le naletijo, so velikokrat prestare za paritev.

V Maleziji so sumatrske nosoroge poskušali pariti dvakrat, program ploditve živali v jetništvu pa so zagnali leta 1983. Vsa dosedanja prizadevanja so bila neuspešna, a obstaja žarek upanje.

Leta 2001 so namreč v cincinnatijskem živalskem vrtu v ameriški zvezni državi Ohio v ujetništvu prvič uspešno sparili nosoroga in nosoroginjo. Samica je povrgla zdravega mladiča. Prvemu mladiču sta sledila v naslednjih letih še dva, kljub temu pa je cincinnatijski živalski vrt edini na svetu, kjer so uspeli vzrediti nov zarod sumatrskih nosorogov, rojenih v ujetništvu.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!