Malala: To je nagrada za vse otroke, ki nimajo glasu, a katerih glas je treba slišati

V Oslu so razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir. Letos sta dobitnika dva – nagrado bosta dobila Pakistanka Malala Jusafzaj in indijski aktivist Kailash Satyarthi. Nagrado, ki jima jo bodo podelili 10. decembra v Oslu, sta si prislužila zaradi njunega boja proti zatiranju otrok in mladih ter za boj za pravico vseh otrok do izobrazbe.

Najmlajša Nobelova nagrajenka

17-letna Malala je svetovni javnosti dobro znana. Rodila se je v Mingori, največjem mestu pakistanske regije Svat. Pakistanski talibani so v tej regiji dekletom prepovedali obiskovanje šol. Svoj prvi javni govor na to temo je imela septembra 2008, januarja 2009 pa je začela za BBC Urdu pod psevdonimom pisati blog, s katerim je zaslovela.

Ko je bila razkrita njena identiteta, so začele prihajati grožnje. Oktobra 2012 so jo talibani ustrelili, ko je bila na šolskem avtobusu, a je niso ubili. Ustreljeno v glavo in vrat so jo prepeljali v Veliko Britanijo, kjer so ji rešili življenje in kjer s svojo družino sedaj še vedno prebiva. Večkrat je dejala, da se želi vrniti v rodni Pakistan.

Že pred Nobelovo nagrado za mir je Malala prejela številna odlikovanja in postala prava mednarodna zvezda. Med drugim je lani dobila nagrado Saharova za svobodo misli. Oktobra lani je tudi izšla njena avtobiografija.

Je najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir in hkrati tudi najmlajša dobitnica Nobelove nagrade na sploh. Doslej je bil najmlajši Nobelov nagrajenec William Lawrence Bragg, ki je bil star 25 let, ko je skupaj z očetom dobil Nobelovo nagrado za fiziko.

Malala zelo počaščena 

Malala Jusafzaj je v odzivu dejala, da se počuti počaščeno, da je letošnja dobitnica prestižne Nobelove nagrade. Dodala je, da je ponosna, da je prva Pakistanka in najstnica, ki jo je dobila. "To je velika čast zame," je dejala.

"To je nagrada za vse otroke, ki nimajo glasu, a katerih glas je treba slišati," je dejala Malala, ki je na novinarski konferenci v Birminghamu spregovorila v angleščini ter v jezikih svoje domovine - urdujščini in paštunščini. Njeno sporočilo za vse otroke sveta je sicer, da se morajo postaviti za svoje pravice, je dejala.

Izrazila je tudi veselje, da si nagrado deli z indijskim borcem za pravice otrok Kailashijem Satyarthijem, ki si nagrado po njenih besedah res zasluži. Kot je še dejala, je bila presenečena nad novico. Dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir so razglasil med njenim poukom, ko je imela uro kemije.

Napovedala je, da nameravata tako sama kot Satyarthi premierja svojih držav, Indije in Pakistana, povabiti, da se udeležita decembrske slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade.

Malalin oče Zijaudin Jusafzaj je po poročanju britanske mreže BBC pred tem dejal, da bo nagrada "okrepila Malalin pogum in še povečala njena prizadevanja v dobrobit izobrazbe deklet".

'Ohranja Gandhijevo tradicijo'

60-letni Satyarthi je javnosti manj znan, čeprav se že vrsto let bori za pravice indijskih otrok. Bitko proti otroškem delu je v Indiji začel biti že v 90. letih minulega stoletja. Je vodja organizacija Bachpan Bachao Andolan, ki je je doslej uspelo, da je več kot 80.000 otrok rešila različnih oblik suženjstva in jih uspešno pomagala pri reintegraciji, rehabilitaciji in izobraževanju.

V komiteju za Nobelovo nagrado pravijo, da Satyarthi ohranja tradicijo Mahatme Gandhija. Vodil je številne miroljubne proteste ter tako opozarjal na izkoriščanje otrok za finančni dobiček. Prispeval je tudi k razvoju pomembnih mednarodnih konvencij za pravice otrok, so ob razglasitvi letošnjih dobitnikov poudarili v Oslu.

Otroci morajo hoditi v šolo

V Oslu so razglasitvi nagrajencev sporočili, da otroci morajo hoditi v šolo in se jih ne sme izkoriščati v imenu finančnega dobička. V revnih državah je 60 odstotkov prebivalstva mlajšega od 25 let. Spoštovanje pravic otrok in mladih je prvi pogoj za miren razvoj sveta. Kršitve pravic otrok, še posebej na območjih konfliktov, pa vodijo v prenos nasilja iz generacije v generacijo. Ob tem so navedli, da je po svetu 168 milijonov otrok, ki so prisiljeni delati. Leta 2000 je bila ta številka večja za 78 milijonov, tako da se je svet približal cilju, da izkorenini otroško delo.

Boj proti zatiranju in za pravice otrok in najstnikov prispeva k viziji "bratstva med narodi", ki ga je Alfred Nobel omenil v svoji oporoki kot enega od kriterijev za Nobelovo nagrado za mir, še pravijo v Oslu.

Čestitke iz vsega sveta

Iz sveta se vrstijo čestitke dobitnikoma Nobelove nagrade za mir, Indijcu Kailashu Satyarthiju in Pakistanki Malali Jusafzaj. Pridružili so se jim tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je Malalo označil za "hčerko Združenih narodov", ter predsednik Evropskega sveta Herman Van Romuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Malala in Satyarthi sta "dva izmed največjih borcev za otroke", je sporočil Ban. "Malala je pogumna, tiha zagovornica miru, ki je preprosto s tem, da je hodila v šolo, postala učiteljica za svet," je sporočil. S pogumom in odločnostjo je po njegovih besedah postala to, česar se teroristi najbolj bojijo: deklica s knjigo.

Čestitke letošnjima nagrajencema sta izrekla tudi Van Romuy in Barroso. "Današnja odločitev izkazuje čast nesporni pravici do izobrazbe za vse otroke, enakosti za ženske ter kampanji proti njihovemu zatiranju," sta v sporočilu za javnost zapisala Barroso in Van Rompuy. Hkrati je letošnja nagrada "močno sporočilo vsem, ki želijo spodkopati temeljno pravico do izobrazbe z nasiljem, zatiranjem in strahopetnimi grožnjami", sta še zapisala.

Odzval se je tudi indijski premier Narendra Modi in dejal, da je danes "ponosen celoten narod". "Kailash Satyarthi je svoje življenju posvetil stvari, ki je izredno pomembna za celotno človeštvo," je dejal Modi, ki je kot deček delal v čajnici svojega očeta.

Indijski predsednik Pranab Mukhherjee pa je dejal, da je letošnja Nobelova nagrada za mir "priznanje pomembnemu prispevku, ki ga pri reševanju zapletenih socialnih težav, kot je otroško delo, igra indijska civilna družba".