Premalo denarja za pokrov černobilskega reaktorja

Donatorjem na mednarodni konferenci, sklicani, zato da bi zbrali sredstva za obnovitev varnostnih sistemov v Černobilu, ni uspelo zbrati vsega potrebnega denarja. Po navedbah ukrajinske vlade so zbrali 550 milijonov evrov, potrebujejo pa jih okoli 740 milijonov.

''Katastrofa v černobilski jedrski elektrarni je Ukrajini povzročila veliko rano, s katero bo morala država živeti še mnoga leta. Zahvaljujemo se mednarodni skupnosti, da ni zapustila Ukrajine same s s tem problemom,'' je na konferenci v Kijevu dejal ukrajinski predsednik Viktor Janukovič.

Kot je pojasnil Janukovič, je nov sarkofag okoli četrtega reaktorja potreben, da bi Černobil spet nekoč postal ekološko varen. Omenjeni sarkofag namreč preprečuje uhajanje sevanja iz poškodovanega reaktorja. Obstoječi je že tako star, da enostavno ni več varen in bi lahko kmalu začel puščati. Poleg tega morajo zgraditi tudi varno skladišče za uporabljeno jedrsko gorivo.

Gigantski pokrov

Nova struktura bo največja te vrste na svetu in bo pokrila tako reaktor kot jekleni sarkofag, ki ga že obdaja. Zadeva bo visoka več kot 100 metrov, široka 250 metrov in dolga 160 metrov. Naredili jo bodo drugje in jo po delih pripeljali v Černobil ter jo poveznili čez reaktor. S tem naj bi Ukrajina dobila še 100 let za shranitev jedrskih odpadkov.

Donatorska konferenca in spremljajoči vrh o jedrski energiji sovpadata s pripravami na 25. obletnico tragedije v Černobilu, ki bo naslednji torek. Konferenco so načrtovali že dolgo, nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima pa je pomembno spodbudila dogajanje, tako da bo konferenca sedaj dejansko potekala.

Černobilski četrti reaktor je eksplodiral 26. aprila 1986, radioaktivni oblak pa je razneslo po velikem delu Evrope in negativno vplival na življenja milijonov ljudi. Z območja Ukrajine, Belorusije in Rusije, ki je bilo najbolj kontaminirano, so razselili več sto tisoč ljudi, mnogi pa so posledično imeli zdravstvene težave.

6,6 milijona prizadetih

Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo je bilo radioaktivnemu sevanju izpostavljenih okoli 6,6 milijona ljudi, natančna številka smrtnih žrtev zaradi posledic radioaktivnega sevanja pa še do danes ni znana.

Radioaktivno območje v polmeru 48 kilometrov so takrat zapečatili in prepovedali obisk za obiskovalce. Po navedbah ukrajinskih oblasti je območje sedaj varno za oglede.

Jedrsko elektrarno Černobil so dokončno zaprli 15. decembra 2000, ko so na ukaz predsednika Leonida Kučme ustavili še zadnji delujoči, tretji reaktor.