Tujina

Srbska policija aretirala sedem ljudi, ki so si v Srebrenici umazali roke s krvjo

Beograd, 18. 03. 2015 09.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Srbska policija je aretirala sedem oseb, ki so osumljene neposrednega sodelovanja v pobojih bošnjaških moških in dečkov v Srebrenici leta 1995. Med njimi je tudi t. i. Neđo Mesar, ki je v letih po vojni postal uspešen poslovnež. Gre za veliko prelomnico, sploh, ker pri primeru sodelujejo tako srbski kot bosanski tožilci.

Srbska policija je aretirala sedem oseb, osumljenih, da so neposredno sodelovale v pobojih bošnjaških moških in dečkov v Srebrenici leta 1995, so sporočili s srbskega tožilstva za vojne zločine.

Tožilstvo je izdalo nalog za preiskavo proti nekdanjim pripadnikom centra za urjenje Jahorina v sestavi posebne brigade notranjega ministrstva Republike srbske zaradi sumov, da so v Srebrenici, na območju vasi Kravice, zagrešili vojne zločine nad civilnim prebivalstvom. Gre za pomembno zadevo, saj so to prve aretacije, usmerjene direktno na ljudi, ki so si pred 20 leti roke dejansko umazali s krvjo in pobili več kot tisoč Bošnjakov.

Najpomembnejša je zagotovo aretacija Nedeljka Milidragovića, ki so ga klicali 'Neđo Mesar', in je v Srbiji postal uspešen poslovnež. Blic poroča, da so aretacije izvedli na več lokacijah, pričakuje pa se, da jih bo sledilo še več.

Sodelovanje obeh strani je velika prelomnica

Gre za veliko prelomnico po najhujšem pokolu po drugi svetovni vojni, ki ga je mednarodna skupnost označila za genocid.

"Še nikoli se nismo soočali z zločinom takih razsežnosti in zelo pomembno je, da Srbija s pomočjo sodnega postopka zavzame jasno stališče in odgovornost v povezavi s Srebrenico," je povedal Bruno Vekaric, namestnik tožilca za vojne zločine, in dodal, da se Srbija s to potezo približuje ključnemu elementu v soočenju s preteklostjo. Sodelovanje ekipe tožilcev nekdanjih vojnih sovražnikov Srbije in BiH, ki ga podpira Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je prav tako pomemben premik v celjenju povojnih ran.

V zvezi z vojnimi zločini so leta 2008 aretirali nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, leta 2011 pa bivšega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki jima sodijo v Haagu.

Več kot 2.000 žrtev še vedno neidentificiranih

Med vojno v BiH, ki je trajala med leti 1992 in 1995, se je v Srebrenico zateklo okoli 30.000 Bošnjakov. Združeni narodi so leta 1993 Srebrenico razglasili za varovano območje, 9. julija 1995 pa so srbske sile pod poveljstvom Mladića kljub temu vsemu začele ofenzivo nanjo.

V Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki nizozemskih pripadnikov modrih čelad, so srbski vojaki vkorakali 11. julija, do 19. julija pa so pobili 8.372 bošnjaških moških in dečkov. Približno 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so pregnali na območje bošnjaških sil.

Še vedno več kot 2.000 žrtev ostaja neidentificiranih, čeprav 11. julija na pokopališču v Potočarih vsako leto pokopljejo več sto na novo identificiranih posmrtnih ostankov.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3