"PiS si je premislila, ker so jo prestrašile vse ženske, ki so zasedle ulice," je po glasovanju dejala poslanka in nekdanja premierka Ewa Kopacz. Ob tem je opozorila, da "boj še ni končan". Zakonodajni predlog mora namreč zavrniti še večina poslancev.
Poljski poslanci so 22. septembra začeli razpravljati o pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Na mizi imajo dve popolnoma nasprotujoči si državljanski pobudi. Za prvo pobudo je gibanje Stop Aborcji (Stop splavu), ki si želi, da bi v katoliški Poljski umetno prekinitev nosečnosti v celoti prepovedali in uvedli stroge zaporne kazni za zdravnike, ki bi umetno prekinitev nosečnosti opravljali, in tudi za ženske, ki bi se za splav odločile.
Na drugi strani je osnutek zakona, ki ga je pripravilo gibanje Ratujmy Kobiety (Rešimo ženske) in predvideva liberalizacijo zakonodaje, ki sedaj velja za eno od najstrožjih v Evropi. Poljakinje lahko umetno prekinejo nosečnost samo v primeru posilstva, če nosečnost ogroža življenje nosečnice ali v primeru, če pri zarodku ugotovijo hude okvare.
Raziskava, ki jo je Newsweek Polska opravil minuli mesec, kaže, da 74 odstotkov Poljakov zagovarja obstoječo zakonodajo.
Poljska premierka Beata Szydlo se je v javnosti že izrekla za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Poslanci njene stranke PiS so sicer kritizirali predlog zapornih kazni za ženske in so se zavzeli za spremembo osnutka zakona.
V številnih mestih na Poljskem so v ponedeljek potekali protesti zoper napovedano popolno prepoved splava, ki so jih pobudniki poimenovali črni ponedeljek oz. črni protest. Ženske so pozvali, naj se oblečejo v črno in ne gredo v službo ali šolo ter naj tudi doma ne opravljajo svojih običajnih opravil. Protesta naj bi se udeležilo okoli šest milijonov žensk. S protestnimi shodi so jih podprli tudi v več drugih evropskih državah.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.