VIDEO: Pred 30 leti v grozljivi nesreči umrlo vseh sedem astronavtov, milijoni gledalcev obnemeli, ostal boleč spomin

"Težko je razumeti, a včasih se slabe in boleče stvari zgodijo. To je del raziskovanja in odkrivanja," je prek televizijskih ekranov pred natanko 30 leti ameriški predsednik Ronald Reagan nagovoril prestrašene ameriške otroke, ki so še nekaj trenutkov pred tem odprtih ust zrli v grozljiv prizor na nebu.

28. januarja leta 1986 se je namreč zgodila dotlej največja nesreča ameriškega vesoljskega programa. Le 73 sekund po vzletu z vesoljskega centra Kennedy na Floridi, ki ga je prek televizije v živo spremljalo na milijone ljudi, je v siloviti eksploziji umrlo vseh sedem članov raketoplana Challenger. 

Izstrelitev je v živo prenašala kabelska televizija predvsem zaradi Christe McAuliffe, ki je zmagala na natečaju za prvega učitelja oziroma učiteljico v vesolju. Njena pot v vesolje je bila namenjena popularizaciji naravoslovnih ved in učenja otrok nasploh, zato so jo spremljali v živo po številnih šolah.

"Poskušali smo doumeti, kaj se dogaja," se tistega dne spominja Kathryn Stuart, ki je kot šolarka tedaj obiskovala drugi razred v Orlandu na Floridi. Prizor so spremljali kar s šolskega dvorišča. "Takoj po nesreči so nas kar se da hitro spravili nazaj v učilnice, mi pa smo se le spraševali, kaj se dogaja," opisuje.

Podobno se tragedije spominja Clarence Sealres iz New Jerseyja. Kot je zaupal ameriškemu CNN, je tedaj prav tako obiskoval drugi razred osnovne šole, zanimala so ga letala, sanjaril je o tem, da bi postal astronavt. Vzlet so vzhičeni v tišini spremljali prek televizije v eni od učilnic. "Ko je Challenger eksplodiral, se je vse ustavilo," pravi.

"Prihodnost stoji na plečih pogumnih. Challenger nas je vodil v prihodnost, in ne glede na vse, mu bomo sledili," je v nagovoru državljank in državljanov tistega dne dejal Reagan. Po 30 letih njegove besede še vedno držijo, a spomin ostaja grenak.

Izstrelitev večkrat preložena, na koncu Nasa podala zeleno luč, kljub usodnemu hladnemu vremenu

Izstrelitev raketoplana Challenger je bila večkrat preložena zaradi nenavadno hladnega vremena na Floridi, 28. januarja 1986 pa je Nasa dala zeleno luč. Odločitev se je izkazala za usodno, saj je zaradi hladnega vremena odpovedal del motorja potisne rakete, kar je sprožilo verižno reakcijo in raketoplan je razpadel pred očmi celotne Amerike.

Preiskovalna komisija je ugotovila številne napake in pomanjkljivosti v delovanju Nase. Te so potem popravili, kar je držalo vse do 1. februarja 2003, ko je zaradi poškodovanih keramičnih ploščic toplotne zaščite ob povratku na Zemljo v ozračju razpadel raketoplan Columbia. Tudi ta nesreča je zahtevala sedem življenj, dele raketoplana pa so pobirali po vsem Teksasu.

Vztrajali z učiteljico, leta 2007 je uspelo

Misijo McAuliffove je leta 2007 uresničila Barbara Morgan, ki je kot prva učiteljica poletela v vesolje za enajst dni z raketoplanom Endeavor. Po tragediji Challengerja so po 27 zveznih državah ZDA in tudi v tujini ustanovili več kot 40 posebnih Centrov za vesoljski znanstveni izobraževalni sistem Challenger. "To je izjemna zapuščina Challengerja. Mislim, da bi bili prav vsi člani posadke na to izjemno ponosni," je ob obletnici nesreče dejal Kenneth S. Reightler, prav tako nekdanji Nasin astronavt.

Nasa se spominja žrtev

Poleg McAuliffove so v tragediji Challengerja umrli še Gregory Jarvis, Judith Resnik, Francis Scobee, Ronald McNair, Mike Smith in Ellison Onizuka. Nasa bo ob obletnici na nacionalnem pokopališču Arlington in Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi položila vence.

A spominjajo se tudi umrlih v ostalih nesrečah. V nesreči Columbie je umrl prvi izraelski astronavt Ilan Ramon ter Rick Husband, Willie McCool, Michael Anderson, Kalpana Chawla, David Brown in Laurel Clark. Spominjajo pa se tudi Virgila Grissoma, Edwarda Whita in Rogerja Chaffeeja, ki so umrli 27. januarja 1967, ko je poveljniški modul na vrhu rakete Apollo 1 zajel ogenj še pred izstrelitvijo.

Obama: nadaljevali bomo našo pot odkritij

Ameriški predsednik Barack Obama je v izjavi ob obletnici izpostavil, da so se pogumni Američani od Apolla 1 do Challengerja in Columbie žrtvovali v prizadevanjih ZDA, da bi premaknile in raziskale nove meje.

"Kljub nevarnostnim pa še naprej segamo po zvezdah," je poudaril v sporočilu za javnost. "Od novih partnerstev z zasebno industrijo do razvoja prelomnih izumov, ki jih bodo Američani s seboj odnesli v Sončev sistem in navsezadnje na Mars, bomo nadaljevali našo pot odkritij," je še zagotovil.