Poziv ZDA k ukinitvi jedrskega orožja

V Hirošimi, ki je bila prizorišče prvega napada z atomsko bombo, so se žrtvam iz leta 1945 med drugim poklonili z minuto molka. Komemoracije se je udeležilo 45.000 ljudi. Župan Hirošime Tadatoshi Akiba je v govoru poudaril, da je potrebno storiti vse, da bi povsod po svetu dosegli popolno prepoved uporabe jedrskega orožja. K temu je pozval tudi prihodnjega ameriškega predsednika. Japonska je lani izdala posebno resolucijo o ukinitvi jedrskega orožja, ki jo je podprlo 170 držav, med katerimi ni ZDA. “Lahko samo upamo, da bo novi ameriški predsednik prisluhnil mnenju večine,“ je dejal Akiba.

Več sto tisoč žrtev

Do ameriškega napada z atomsko bombo je prišlo 6. avgusta 1945. Napad je terjal več sto tisoč žrtev. Tri dni kasneje, 9. avgusta 1945, je do podobnega napada prišlo nad mestom Nagasaki, ki je zahteval več deset tisoč žrtev. Napada na Hirošimo in Nagasaki sta takrat Japonsko prisilila, da je sprejela premirje, ki so ji ga ponudili dva tedna prej na potsdamski konferenci. Japonska je nato 2. septembra kapitulirala, s tem pa se je končala druga svetovna vojna.

Razvoj jedrskega orožja se je začel, ko so ZDA leta 1941 vstopile v drugo svetovno vojno. Znanstvenike za razvoj atomske bombe je zbral takratni ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt. Po Rooseveltovi smrti 12. aprila 1945 ga je kot predsednik nasledil Harry Truman, ki je v atomski bombi videl možnost za zmago v vojni.

Po kapitulaciji Nemčije so ZDA Japonsko videle kot edino pravo nevarnost. Kljub velikemu nasprotovanju nekaterih ameriških generalov in znanstvenikov je začasni vojaški odbor odločil, da bodo atomsko bombo odvrgli nad tem japonskim velemestom.

Tako je ameriški bombnik 6. avgusta 1945 ob 8.15 po tamkajšnjem času poskrbel za ognjemet, kakršnega svet še ni videl – v eksploziji je takrat umrlo 80.000 ljudi, kasneje pa za posledicami eksplozije bombe več kot 210.000. Tri dni kasneje je do podobne tragedije prišlo v mestu Nagasaki.

Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožarčenih pa hude ožige, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa so se zaradi radioaktivnosti pojavljale bolezni in rojevali prizadeti otroci.