Potočnik: Tako ne gre več naprej

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik meni, da je sklep strokovnjakov, da je človek s svojo dejavnostjo vplival tudi na spremembe v podnebju in da se bodo te spremembe nadaljevale, povsem konsistenten. ''Kar se tiče znanstvenih pogledov, ima velika kritična masa znanstvenikov ravno na področju podnebja zelo poenoteno mnenje,'' je Potočnik povedal v pogovoru za 24ur.com. Te kritične mase znanstvenikov po njegovih besedah enostavno ni mogoče ignorirati.

Da pa obstajajo tudi drugačni znanstveni pogledi, je zanj nekaj povsem normalnega. ''Znanstvena misel je vedno bila kritična in v bistvu je dobro, da imaš vedno neko kritično ogledalo tistim, ki imajo neki prevladujoč pogled, analizo na določen problem,'' meni komisar.

Kljub soobstoju teh različnih pogledov pa Potočnik meni, da se zavedanje o tem, da so podnebne spremembe resničnost, krepi. ''Obdobje zadnjih deset let je bilo najtoplejše, odkar sploh merimo temperaturo, in leto 2010 med najtoplejšimi tremi v zgodovini, tako da je težko reči, če imamo kakšen mrzel dan pozimi, da zdaj pa ni podnebnih sprememb oziroma se ne dogajajo,'' pa komentira nekatere pomisleke skeptikov.

Tudi v gospodarstvu se zavedajo podnebnih sprememb

Po Potočnikovih besedah se moramo zavedati, da je tudi v gospodarstvu vse več podjetij, ki razmišljajo dolgoročno, ki razmišljajo v kontekstu megatrendov. ''Skratka, kam svet gre in kateri so ključni izzivi. Eden ključnih izzivov, ki ga jemljejo kot danost, ki jo je treba upoštevati, je tudi ta, da bomo morali živeti bolj trajnostno.'' Potočnik pojasnjuje, da so to podjetja, ki želijo biti dolgo na trgu in ki ne razmišljajo samo o jutri. Ta podjetja to jemljejo kot nekaj, kar nima alternative in zato to tudi vkomponirajo v svoje razvojne programe.

Potrebna je revolucija zdravega razuma

''V 20. stoletju se je število prebivalstva povečalo za štirikrat, proizvodnja za 40-krat, poraba fosilnih goriv za 16-krat, ulov rib za 35-krat, poraba vode za devetkrat in izpusti ogljikovega dioksida za 17-krat. Pričakujemo lahko, da bo prebivalstvo do leta 2050 naraslo na devet milijard, lahko pričakujemo tudi močan pritisk na povečanje potrošnje v srednjem razredu, torej na Kitajskem, v Indiji, Braziliji, torej državah, ki se hitro razvijajo. Pričakujemo lahko tudi to, da bomo živeli dlje. Ampak vse to so dejstva, ki govorijo samo o eni stvari: da tako ne gre več naprej,'' pa glede problema omejenih naravnih virov poudarja Potočnik.

Kot pravi, bomo nekaj morali spremeniti v svojem obnašanju, tako v proizvodnji kot v potrošnji. Po njegovih besedah je potrebna revolucija zdravega razuma, ki bi jo morali preprosto vpeljati v naš način delovanja. ''Ključna pobuda, ki jo sam želim predstaviti, je pobuda učinkovitega ravnanja z viri,'' pravi.

Komisar opozarja na to, da je obdobje krize pravi čas za premislek o tem, kakšna naj bo rast, h kateri stremimo. ''Sedaj imamo strategijo Evropa 20-20, ker govorimo o vključujoči, pametni in trajnostni rasti. In ko smo ravno v obdobju krize, je izjemno pomembno, da razumemo, kako pomemben je ta prvi del pridevnikov, ki jih dodajamo rasti, da se ne bomo spet, ko bomo začeli govoriti o rasti in zaposlovanju, osredotočili zgolj na rast''.

Po njegovih besedah je seveda pomembno, da se v času gospodarske krize ukvarjamo z vprašanjem nezaposlovanja in kako to odpraviti. Vendar pa se moramo tudi ukvarjati s tem, kakšna naj bo ta rast, na čem naj temelji, kakšna bodo delovna mesta. Ali bodo ta delovna mesta trajnostno naravnana ali ne. Pri tem je vpetost, integriranost različnih politik po njegovih besedah ključnega pomena.

Kot pravi, je do finančne krize prišlo iz različnih razlogov. In ravno v takih trenutkih, ko iz različnih razlogov prihaja do tega, da gre vse navzdol, je po njegovih besedah idealen trenutek, da premislimo, kakšne naj bodo spodbude za novo gospodarsko rast, za nova delovna mesta. Te spodbude bi morale biti po Potočnikovem mnenju vendarle takšne, da bodo skladne s tistimi razmisleki, ki smo jih imeli pred kriznim stanjem. Torej z odpravljanjem podnebnih pritiskov, učinkovitejšim ravnanjem z viri, bolj odgovornim ravnanjem z vodo in tako naprej.

''V tem primeru razlog ne bi bil okolje, lahko bi pa izkoristili rast in spodbude, da se mehko prilagodimo tudi tem vprašanjem in naslovimo ta vprašanja resneje. Zato pogosto pravimo, da je kriza priložnost, ki je res ne gre zapraviti v tovrstnem smislu.''

Učinkovito ravnanje z viri je ključen element konkurenčnosti

''Jaz osebno verjamem v prave signale, ki prihajajo v gospodarstvo, kar se tiče stroškov, kar se tiče cen,'' pravi Potočnik, ki verjame v to, da bi bilo smiselno prestrukturiranje prevelikih davčnih obremenitev s strani dela proti virom.

Potočnik ob tem opozarja, da so tista gospodarstva, ki učinkoviteje ravnajo z viri, uspešnejša, konkurenčnejša. ''Če gledamo vse te razloge zakaj, resnično ne vidim drugega sklepa kot tega, da učinkovitejše ravnanje z viri ni moralna dolžnost ali nekaj, do česar pridemo, ker vidimo, da so viri omejeni. To je eden od ključnih elementov konkurenčnosti naših gospodarstev v prihodnosti. In ta prihodnost ni tako daleč, je kmalu,'' poudarja komisar.

Po njegovih besedah je dobro prisluhniti ne le tistim, ki si želijo obdržat neko obstoječo strukturo gospodarstva, temveč tudi tistim, ki hočejo naprej in delati drugače ter ki stvari gledajo bolj dolgoročno. ''V t. i. lobiranju, ki mu prisluhnemo, moramo paziti, da imamo ravnotežje teh pogledov tudi na gospodarski strani, ne pa da gledamo samo na razmerje med gospodarstvo, nevladno družbo in ostalimi.''

Ponekod bo treba sprejeti, da energija ne bo poceni

Pri vprašanju, ali bodo nekoč zelene tehnologije cenovno ugodnejše in dostopne vsem, pa Potočnik poudarja pomen vlaganja v te tehnologije in tudi dejstvo, da bo ponekod energija enostavno draga.

''Če so zelene tehnologije dražje, je pač treba več vlagati v to, da bodo nekatere postale cenejše, druge dostopnejše, ponekod je pa enostavno treba sprejeti dejstvo, da energija ne bo poceni. In da so to signali, ki jih pričakujmo na dolgi rok, in prilagodimo svoje življenje tem signalom. Če želimo imeti čisto okolje, če želimo imeti dostopno energijo, če želimo imeti vse to, enostavno moramo to privzeti v svoje odločanje, kar pomeni denimo, poseči po alternativi učinkovitejšega ravnanja z viri. In vse to mora postati del našega vsakdana in naših razmišljanj.''

Potočnik glede prihodnosti ne želi biti preveč črnogled, vendarle kot opozarja, smo v zadnjih letih naredili velike premike naprej pri vprašanju kakovosti zraka in vode. ''Je pa res, da so opozorila, ki prihajajo s strani narave, glasna in jasna. Odlogov okoli tega, kako ravnati v prihodnosti, si ne moremo privoščiti. Dvomim, da bi nam bilo neodgovorno ravnanje danes v prihodnosti odpuščeno,'' svari Potočnik.