(Foto: Reuters)

Rusija in Kitajska sta uporabili veto, čeprav so v soboto, ko je VS ZN odločal o resoluciji, iz Sirije ves dan prihajala poročila o grozovitem pokolu nad protestniki proti režimu Bašarja al Asada.

V Homsu, kjer so izbruhnili neredi ob obletnici pokola nad protestniki pred 30 leti, je bilo v noči na soboto ubitih preko 230 ljudi. Nasilje pa se je nadaljevalo tudi v noči na nedeljo. Kot je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, je bilo ubitih 48 ljudi.

Napadli sedem sirskih veleposlaništev po svetu

Po poročanju o grozovitem pokolu so protestniki napadli sedem sirskih veleposlaništev po svetu. Med drugim so razdejali prostore diplomatskih misij Sirije v Canberri in Londonu, v Kairu pa so jih zažgali.

Napadalci so v soboto zvečer vdrli v veleposlaništvo Sirije v diplomatski četrti avstralske prestolnice Canberra in razdejali pritličje dvonadstropne stavbe, razkriva avstralska policija. Po besedah sirskega odpravnika poslov Jawdata Alija je okoli 50 moških podrlo vhodna vrata, uničevalo pohištvo in odneslo računalnike. Vrednosti škode še niso ocenili.

Protestniki so v soboto vdrli tudi v sirsko veleposlaništvo v Londonu. Pozneje je njihove napade odbila policija, ki je uporabila tudi gumijevke. Aretirali so 12 vpletenih protestnikov.

Podobno je bilo v Atenah, kjer je policija po vdoru v prostore veleposlaništva Sirije pred zoro v soboto aretirala 13 ljudi. V Berlinu se je napad zgodil v petek zvečer, vdrlo pa je okoli 20 ljudi.

V Kairu so sirski protestniki v delu sirske ambasade podtaknili ogenj, medtem ko so v Kuvajtu razbili okna in razobesili opozicijsko zastavo. Tam naj bi bilo v spopadu ranjenih več članov varnostne službe. Okoli 300 ljudi je okupiralo tudi sirsko veleposlaništvo v Tripoliju. Tudi tam je na vratih zavihrala zastava sirske opozicije.

Protesti so se odvili tudi pred sirskim veleposlaništvom v Tuniziji. Tunizija se je sicer po "krvavem pokolu" v Homsu odločila izgnati sirskega veleposlanika, prav tako pa ne priznava več režima Bašarja al Asada.

Sirski predsednik Bašir al Asad (Foto: Reuters)

Arabska liga si bo še naprej prizadevala za mirno rešitev

Arabska liga si bo še naprej prizadevala za končanje političnega nasilja v Siriji brez mednarodnega vojaškega posredovanja, je danes dejal generalni sekretar organizacije Nabil al Arabi. Arabska liga ne bo obupala in si bo še naprej prizadevala v sodelovanju s sirskim režimom in opozicijo najti "politično rešitev" stanja v Siriji, je poudaril. Arabske države na čelu z Marokom so predlagale resolucijo Varnostnemu svetu ZN, kot že omenjeno, pa je bila ta zavrnjena.

Veto na resolucijo "ne zanika dejstva, da obstaja jasna mednarodna podpora za odločitve Arabske lige," je v izjavi poudaril Arabi. 22-članska organizacija bo zato nadaljevala svoje aktivnosti, katerih cilj je predvsem ustaviti nasilje in ubijanje ter zaščita civilistov. Arabska liga si bo prizadevala za "politično rešitev, ki bo zagotovila reforme in proces sprememb, ki jih zahteva sirsko ljudstvo in ki bi preprečili kakršno koli tujo vojaško intervencijo", poudarja generalni sekretar organizacije.

Ameriški predsednik Barack Obama je še pred glasovanjem VS ZN dogodke v Siriji označil za nedojemljiv napad in od Asada zahteval, da odstopi. "Asad mora takoj ustaviti ubijanje in zločine proti lastnemu narodu. Takoj mora odstopiti," je bil odločen Obama.

Danes pa je ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton dejstvo, da sta Rusija in Kitajska vložili veto, označila za smešno. "To, kar se je včeraj zgodilo v Združenih narodih, je smešno," je dejala med obiskom v Bolgariji. "Delali bomo skupaj s prijatelji demokratične Sirije po svetu in podprli miroljubno opozicijo ter politične načrte za spremembe," je še dodala. Poudarila pa je tudi, da bodo poskušali "razkriti tiste, ki še naprej financirajo režim in mu pošiljajo orožje, ki ga uporabljajo proti neoboroženim Sircem, vključno z ženskami in otroci".

Ruski veleposlanik v ZN Vitalij Čurkin je odločitev za veto upravičeval, ker bi, kot je dejal, resolucija, kakršna je bila predlagana, "poslala neuravnotežen signal sirskim stranem".

Kitajski veleposlanik v ZN Li Baodong pa je dejal, da "vztrajanje pri resoluciji, ko so strani še vedno močno razdeljene, ne bi pripomoglo k rešitvi vprašanja". Poleg tega so v Pekingu poudarili, da je bil njihov veto namenjen temu, da bi preprečili "dodatne turbulence in žrtve" v Siriji.

A v ostali mednarodni skupnosti, predvsem v zahodnih in arabskih državah, so se na dvojni veto Moskve in Pekinga odzvali z ogorčenjem. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je izrazil obžalovanje in ocenil, da bo odločitev Moskve in Pekinga oslabila vlogo Združenih narodov.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ocenil, da bo veto še dodatno spodbudil sirski režim za uporabo sile proti protestnikom. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je ocenil, da bosta morala Moskva in Peking "nositi veliko odgovornost v očeh sveta in sirskega naroda" zaradi poteze, ki je "ohromila mednarodno skupnost".

Britanski zunanji minister William Hague je dodal, da sta Rusija in Kitajska razočarali sirsko ljudstvo. Kot je dejal, sta se "postavili na stran sirskega režima in njegovega brutalnega zatiranja sirskega ljudstva zaradi lastnih nacionalnih interesov".

Italijanski zunanji minister Giulio Terzi je veto označil za "zelo slabe novice", ameriška veleposlanica v ZN Susan Rice pa je potezo Rusije in Kitajske označila za sramotno.

Obžalovanju veta se je pridružila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. "Prišel je čas, da spregovorimo z enim glasom, zahtevamo konec prelivanja krvi in podpremo demokratično prihodnost Sirije," je zapisala v izjavi za javnost.

Tudi v organizaciji za človekove pravice Amnesty International so obsodili odločitev Rusije in Kitajske kot "popolnoma neodgovorno".